Trikratni poraz predlagateljev: Golobova vlada bogatejša za tri nova ministrstva
Na včerajšnjo prvo adventno in hkrati tudi referendumsko nedeljo se je, razen za občane v 47 občinah, kjer bo prihodnjo nedeljo potekal drugi krog županskih volitev, le končalo tako imenovano supervolilno leto. Slovenci se namreč v vsej zgodovini lastne države še niso odpravili na volišča tolikokrat kot letos. Morda gre tudi v tem iskati razloge za včerajšnjo razmeroma nizko, manj kot 40-odstotno udeležbo na glasovanju pri vsakem od treh referendumskih vprašanj. To pa za predlagatelje referendumov vsekakor ni bila dobra novica. Če kje, prav pri tovrstnih glasovanjih šteje vsak oddani glas, saj kot določa zakonodaja, je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. A pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev bi moralo tokrat proti uveljavitvi vsakega izmed zakonov glasovati 338.869 volivcev.
Slovenci se v vsej zgodovini lastne države še niso odpravili na volišča tolikokrat kot letos.
To pa se včeraj glede na podatke Državne volilne komisije (DVK) ob zaključku naše redakcije ni zgodilo. Za uveljavitev novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je bilo razmerje (podatki so neuradni) med za in proti 62: 38 v korist podpori zakona. Novi zakon bo tako lahko začel veljati, s tem pa se bo moral posloviti 29-članski programski svet in 11-članski nadzorni svet RTVS. Namesto njiju bo le še Svet zavoda s 17 člani. Od tega bo šest predstavnikov zaposlenih, preostalih enajst pa bo predstavnikov javnosti. Svet zavoda bo tudi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor. Po prepričanju vlade, ki je novelo zakona spisala in sprejela, se politika tako ne bo več mogla vpletati v delovanje javnega zavoda, saj DZ ne bo več mogel imenovati svojih predstavnikov v Svet zavoda. Temu pa nasprotna stran ni verjela, saj je med drugim poudarjala, da se prav pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost.
Pravice oskrbovancev ostajajo
Več glasov za kot proti je bilo tudi za novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, kar pomeni, da se bo začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, zamaknil za eno leto. S tem so se zdajšnji nekateri oskrbovanci, kot je v petek dejal premier Robert Golob, izognili nevarnosti, da bi ostali brez pravic. Predsednik SDS Janez Janša je kot predstavnik predlagateljev referendumov na to odgovoril, da gre za čisto laž, ker da že veljaven zakon predvideva, da obstoječe pravice vse ostanejo, dobijo pa upravičenci nove »in za te nove je seveda treba določiti, kaj komu pripada«.
Prvič od osamosvojitve države se je tudi zgodilo, da so morali državljani na referendumu odločati o tem, ali si premier pri sestavi vlade lahko sam izbere število ministrstev. Glede na tokratne rezultate referenduma o noveli zakona o vladi Republike Slovenije je odgovor da. A v primerjavi s prej omenjenima novelama zakona je vlada tukaj dobila nekoliko manj podpore volivcev. Golobova ministrska ekipa se bo tako povečala za tri nova ministrstva: za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor. Nasprotniki zakona so očitno pri prepričevanju volivcev ostali preslišani s svojimi opozorili, da se bo zaradi povečane birokracije kvečjemu le zvišalo finančno breme za davkoplačevalce, ne pa tudi učinkovitost same vlade.
Uradni izidi referendumov bodo predvidoma znani šele januarja prihodnje leto. K včerajšnjim rezultatom bo treba namreč prišteti še glasove po pošti iz Slovenije in iz tujine. Zaradi ugotavljanja kvoruma pa mora ministrstvo za notranje zadeve pripraviti še podatke o številu volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja. To bo znano 14. januarja, Državna volilna komisija (DVK) pa bo poročilo o končnem izidu glasovanja sprejela najpozneje 24. januarja.
