Tortice prinašajo upanje in srečo

»Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama. Za vse življenje.« To je misel Toneta Pavčka, ki pozdravi obiskovalce spletne strani Sladki nasmehi. In dobrosrčnice, ki stojijo za tem projektom ter širijo sladke nasmehe – tako prave nasmehe kot tortice z istim imenom – že skoraj leto dni, se poslanstva dobro zavedajo.

Njihovo delovanje je preprosto: otrokom v stiski ob njihovih rojstnih dneh in drugih posebnih priložnostih rišejo sladke nasmehe z unikatnimi, po njihovih željah narejenimi in oblikovanimi tortami. Največ sodelujočih je iz Ljubljane in s Primorskega, manj s Štajerskega, iz Prekmurja in Bele krajine.

Začetku lepe zgodbe pa je botroval dogodek, ko so pripravile torto za bolno hčerko prijateljice. Obraz se ji je ob pogledu na slaščico razsvetlil – in tako se je rodila ideja o Sladkih nasmehih. Zdaj otroke razveseljuje že 46 tortopekov. »In še vedno se nam oglašajo posamezniki, ki bi radi pomagali za sladek nasmeh na licih otrok. O tolikšni dobroti nismo upale niti sanjati,« nam pove Polona Pičman Štefančič, ena od pobudnic projekta.

Zaradi naraščanja interesa za njihovo dejavnost so junija lani ustanovile društvo Sladki nasmehi. Danes je ritem njihovih dejavnosti zelo razgiban, saj spečejo več kot ducat tort na mesec. »A glavni so nasmehi – ker nasmehov je še veliko več kot samih tort: otroške iskrice zanetijo veselje in radost tudi pri njihovih starših in vseh drugih v njihovi bližini,« poudarja Polona. »Meni pa se je ideja zdela fantastična, zato sem se brez oklevanja pridružila,« pravi Maša Janež, ki niti ne šteje več, koliko tortic je do zdaj že naredila.

Idoli prinesejo torto

V zadnjih mesecih so imele članice nekaj odmevnih akcij. Februarja so sodelovale s športno-humanitarnim društvom Never give up pri zbiranju sredstev za dve socialno ogroženi družini z Gorenjskega, in tedaj so za udeležence humanitarnega teka okrog Blejskega jezera pripravile več kot 150 tortic. Marca so se lotile projekta Slavni pečejo tortice za otročke in naletele na zelo pozitiven odziv. Za prve slavne tortopeke so se ponudili fantje iz ansambla Modrijani in tako so pod spretnimi rokami tortopekinje Katre spekli torto za malega – a velikega oboževalca Modrijanov – Žana. Polona se ob tem veselo spomni: »Kako iskrivo mu je poskočil srček, ko so mu tortico prinesli njegovi idoli. Z veliko smeha, zabave in glasbe nam je uspela neverjetna dogodivščina, ki je še en dokaz več, kaj otrokom pomeni unikatna tortica.«

Tudi Maša ima na pretekle dogodke same lepe spomine. Vsak je zgodba zase, saj vsak otrok nosi svoje breme, pravi in doda, da je še vedno pod vtisom dne, ko je skupaj z drugimi predala tortico Lizi – 16-letnica boleha za najtežjo obliko cerebralne paralize. Sladke nasmehe je poiskala Lizina mama, ki je za praznovanje svoje hčerke v dnevnem centru na Fužinah želela nekaj posebnega. Po navadi torto spečejo sodelavke centra, tokrat pa so lahko mirno uživale in se veselile z otroki. Tako kot Lizina mama tudi mnogi drugi pogosto sami navežejo stik s Sladkimi nasmehi. A še vedno se dogaja, da do njih ne pridejo tisti, ki si darilca resnično ne morejo privoščiti. Zato dekleta tudi prek medijev iščejo zgodbe posameznikov, ki bi jim njihovo darilo veliko pomenilo.