Toplo in soparno s plohami

Začetek tedna je spet prinesel toploto in soparo, kar je značilnost zadnjih majskih dni. Temperature se gibajo med 25 in 30 °C, še vedno nastajajo nevihte s krajevno močnejšimi nalivi ali plohami. Že pred kakšnim mesecem se je začela njihova sezona pojavljanja. Plohe prepoznamo po hitrem začetku in koncu, intenzivni spremembi jakosti padavin, hitri zamenjavi oblačnosti in včasih tudi kratkotrajni razjasnitvi. Za nevihto je značilen pojav strele, ki ga pogosto spremljajo tudi močne padavine in veter. Pri vremenski situaciji, ki prinaša oba fenomena, je sprotno spremljanje vremena nujno. Modelske napovedi krajevnih padavin, še posebno neviht, so še vedno manj zanesljive. Že manjša sprememba stanja ozračja (temperatura, vlaga, veter) lahko vpliva na razvoj kopaste oblačnosti in s tem tudi padavin.

Kdaj se bliža nevihta?

Na spletni strani Arsa lahko najdete krajevne napovedi neviht; narejene so s pomočjo indeksa nestabilnosti. Strela na vremenski ikoni pomeni, da je ozračje potencialno nestabilno in se nevihta lahko sproži. Če je ob tem prisotna tudi kapljica, je običajno nevihta bolj verjetna. V teh dneh je ikona s strelo zelo pogosta. Ozračje je potencialno nestabilno, kar pa še ne pomeni, da bodo nevihte nastale. Potrebujemo še dodaten prožilec, ki je lahko pregrevanje ozračja pri tleh ali pa bližina vremenske fronte. Na srečo je ta dvig v teh dneh omejen in zelo krajeven, zato tudi ne bo toliko neviht, kakor bi lahko sklepali glede na ikone s strelo. Vseeno bodo nastajale, lahko jim sledite prek radarske slike, kjer izberete napoved za izbrano lokacijo (http://www.vreme.si/napoved/).

Vodni primanjkljaj

Zgodnje poletne temperature v zadnjih dneh postopno zmanjšuje ugodno stanje vodne bilance. Evapotranspiracija je v celinski Sloveniji dosegala dnevne vrednosti med 3 in 4 mm, na Primorskem ob visokih temperaturah zraka pa tudi blizu 5 mm. Tla po državi so v večjem delu Slovenije še v ugodnem stanju vodne bilance. Začetek vodnega primanjkljaja zaznavamo na jugozahodu države, za kar je kriv predvsem zelo topel in suh april. Na Obali je od 1. aprila padlo 93 mm padavin, izhlapelo pa 217 mm, kar pomeni, da je vodni primanjkljaj malo čez 100 mm. Podobno je tudi na jugovzhodnem delu Slovenije, kjer meri vodni primanjkljaj okrog 70 mm. Drugod v osrednji Sloveniji in na skrajnem vzhodnem delu so padavine še sprotno uravnavale stanje vodne bilance, čeprav se površinski sloj tal močno suši in rahlo drsi v primanjkljaj. Najbolj pozitivna vodna bilanca je od začetka vegetacijske sezone na skrajnem severozahodu države.

Sezona zalivanja

Toplo vreme je omogočalo sušenje pokošene trave, obenem pa zahtevalo dodajanje vode rastlinam. Obilje zelene mase vrtnin zahteva sprotno dodajanje vode, primerno pa je tudi zmanjšati izhlapevanje iz tal s pomočjo zastirke in s tem zmanjšati potrebo po zalivanju vrtnin. Za zastirko lahko uporabimo tudi na domačem vrtu pokošeno travo. Zalivati je treba enakomerno in redno ter paziti, da rastline ne razvijejo plitvega koreninskega sistema, saj so tako manj odporne v sušnih obdobjih. Tudi na domačem vrtu je najbolj varčno zalivanje kapljično: na ta način vsaka rastlina dobi vodo neposredno h koreninam in s tem tudi optimizira količino porabljene vode. Kapljično zalivanje preprečuje pretirano in prehitro izhlapevanje ter odtekanje vode po površini tal.

Krompirjeva plesen

Višje temperature zraka in pogoste padavine omogočajo idealne razmere za razvoj plesni. V letih, ugodnih za razvoj plesni, so prvi simptomi vidni precej zgodaj. To je obdobje pred sklepanjem vrst in oblikovanjem gomoljev. Krompirjevi plesni ustreza vlažno vreme s srednje visokimi temperaturami. Prve okužbe s plesnijo se pri nas lahko pojavijo v drugi polovici maja, ko se začne zelena masa hitreje razvijati. Optimalne razmere za širitev okužbe so temperatura od 18 do 22 °C in relativna zračna vlažnost nad 90 odstotkov. Simptome najpogosteje opazimo na listu, čeprav se pojavljajo tudi na steblu. Ko se vrste sklenejo, je ustrezno začeti uporabljati preventivne dotikalne pripravke. Če po škropljenju dežuje, je količina spranega fungicida odvisna od količine in intenzivnosti padavin. Če je padlo okoli 20 mm dežja, je delovanje fungicidne obloge oslabljeno, ali je sprana, če pade še večja količina dežja.