NATO

Toliko Slovenija nameni obrambi, čaka nas »domača naloga«

Slovenija za obrambo nameni 1,28 odstotka BDP in je po najnovejšem Natovem poročilu o obrambnih izdatkih še vedno med zadnjimi.
Fotografija: Janez Janša na vojaški vaji Jadranski udar 2021. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Janez Janša na vojaški vaji Jadranski udar 2021. FOTO: Jure Eržen, Delo

Premier Janez Janša meni, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, in tudi Slovenija mora pri doseganju ciljev pri obrambnih izdatkih v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Slovenija bo lahko na podlagi sprejetih ukrepov povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna sodelovati s partnerji v okviru Nata, je dejal danes v Bruslju.

»Slovenija žal doslej po svojih finančnih prispevkih k skupni severnoatlantski varnosti ni ravno izstopala v pozitivno smer,« je pred začetkom vrha zveze Nato v Bruslju dejal premier na novinarsko vprašanje. »V času mandata te vlade smo te trende obrnili,« je še dodal. Pri tem je izpostavil zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko, na podlagi katerih bo Slovenija bistveno povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo na tej podlagi sposobna resno sodelovati s partnerji v okviru Nata.

Zavedamo se, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, je poudaril premier. »Če pričakujemo od drugih, da bodo povečevali obrambne proračune zato, da bodo lahko zagotavljali našo varnost, potem moramo tudi mi opraviti svojo domačo nalogo.«

Slovenija ne dosega cilja

Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), od tega 20 odstotkov za investicije. Ta cilj je po besedah Janše razumen, vendar ga Slovenija v prihodnjih letih s tem trendom še ne bo mogla doseči. Pričakujemo pa, da bo Slovenija leta 2030 tista članica Nata, ki bo lahko s ponosom rekla: »Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za našo skupno varnost.«

Slovenija za obrambo nameni 1,28 odstotka BDP in je po najnovejšem Natovem poročilu o obrambnih izdatkih še vedno med zadnjimi. Za naložbe nameni 15,7 odstotka, s čimer se uvršča na zadnje mesto.

Ključna tema tokratnega vrha bo po pričakovanjih reforma Nata do leta 2030 za prilagoditev zavezništva novim izzivom, kot so destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnja terorizma, sofisticirani kibernetski napadi, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb. Za uresničitev začrtanih ambicij je bistvena krepitev skupnega financiranja, ki je eno najbolj občutljivih vprašanj v teh načrtih.

Slovenskega premierja na vrhu zavezništva spremlja obrambni minister Matej Tonin.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas