»To niso zakoni o medijih, še manj za medije, ampak proti medijem«

»To niso zakoni o medijih, še manj za medije, ampak proti medijem.« Tako so sklop zakonov, povezanih z (javnimi) mediji, komentirali pripravljavci zbornika, ki so ga danes predstavljali pred Fakulteto za družbene medije (FDV) Univerze v Ljubljani.

»S prispevki v tem zborniku, ki je nastal na pobudo Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), avtorice in avtorji izražamo zaskrbljenost zaradi poskusov političnega podrejanja medijev, podpiramo prizadevanja za razvoj javnih medijev Sloveniji in spodbujamo javno razpravo, ki naj prispeva k reševanju njihovih ključnih razvojnih problemov in zagotovo trdne temelje njihovega razvoja,« v predgovoru zbornika Premisleki o prihodnosti javnih medijev (e-različico zbornika najdete na povezavi) piše profesor FDV Slavko Splichal. Avtorji pozivajo k umiku predlogov zakonov, saj menijo, da o njih ni več dopustno razpravljati. 


Marko Milosavljević izpostavlja, da se bodo morali koalicijski partnerji SMC, Desus in NSi odločiti: »Če količkaj spoštujejo tako javno razpravo in demokracijo, kaj šele da spoštujejo novinarstvo in medije, bodo morali pozvati, zahtevati umik, še preden zakoni pridejo v državni zbor.« Izpostavlja, da pri tem ne gre za ideološka vprašanja, ali za delitev levo-desno, ampak da se s temi popravki povzroča le škodo, medtem ko se ne rešuje nobenega obstoječega problema. 


Melita Poler in Milosavljević pišeta, da predlagatelj zakonov, ki brez prepričljive strokovne podlage, nedomišljeno in v naglici želi uvesti spremembe, ki bistveno posegajo v zmožnost javnega medija za uresničevanje poslanstva služenja javnosti, vzbuja občutek, da njegove nagibe obvladujejo zasebni interesi: »Kaznovati za oblast neprijetne medije in nagraditi njim drugačne. Utišati kritične nadzornike oblasti in okrepiti tiste, ki hlepijo po oblasti nad novinarsko kritiko. Zatreti novinarko nestrinjanje ter uveljaviti novinarsko ponižnost in ubogljivost.« Pri tem opozarja, da novinarji, ki se ne smejo ne strinjati, niso svobodni: »Brez svobode pa ni novinarske odgovornosti, je le ubogljivost, ki ni v javnem, ampak zasebne interesu pod krinko javnega. Od ubogljivih novinarjev do poslušnih državljanov namreč ni daleč.«

Korupcijsko tveganje

Milosavljević je izredno kritičen do popravkov medijske zakonodaje in trdi, da medijski zakoni niso ne ustrezno napisani – strokovno gledano, niso ustrezni s pravnega vidika, niso ustrezni z vidika evropskih pravil in direktiv, ki jih kršijo, po njegovem pa tudi niso v skladu z ustavo. Opozarja tudi na veliko tveganje korupcije, ko se govori, da se zakon izkorišča za povzročanje škode in uničevanje kritičnih medijev, kot so komercialne TV-postaje, kot so radijske mreže in tiskani mediji, ki jih, če se gleda skozi črke zakona, praktično ni in so od države prepuščeni nekakšni smrti: »V drugih državah so zavzeli proaktivno držo pomoči vsem medijem, pri nas nobene proaktivne pomoči ni. Razen tistih, ki predstavljajo korupcijsko tveganje, to je televizijski sklad, ki pa je med drugim v nasprotju z evropskimi sistemi dodeljevanja državnih sredstev in državnih pomoči.«

Primerjati celostno

Stališče predsednika vlade Janeza Janša, kaj bi naredil z zaposlenimi na javni RTV Slovenija, poznamo že dolgo. Iz njegovih besed je razumeti, da bi javni zavod lahko deloval z bistveno manj zaposlenimi. Milosavljević komentira, da še ni videl nobene študije, ki bi kazala, da je RTV Slovenija prevelik konglomerat. Priznava sicer, da je velik konglomerat, a da smo se tako odločili. Izpostavlja vsebino, simfonike, založbe, medtem ko mnoge druge države tega nimajo. Zato opozarja, da je vedno potrebno primerjati celostno. Dokler se govori le na pamet, sploh oseba, ki je aktivno pozivala k prekinitvi plačevanja RTV-prispevka, pravi Milosavljevič, pa je težko govoriti, da gre za nekakšen strokoven in nepristranski pogled na to vprašanje.

Višji RTV-prispevek

Obvezni RTV-prispevek že dlje časa deli javnost. Če si nekateri želijo njegovega znižanja ali celo ukinitve, si vodstvo RTV Slovenija prizadeva ali pa si je prizadevalo za njegov dvig. Milosavljevič razume prizadevanja za njegov dvig in pojasnjuje, da je »matematično-ekonomsko gledano izredno težko javni RTV ustvarjati vse te vsebine z enako visokim prispevkom, kot je bil nastavljen leta 2005. Nastavila pa ga je stranka SDS in zato kasnejša leta ta stranka ni pristala na povišanje.« Pri tem opozarja na razne pravice, na konkurenco, ki se je pojavila na trgu, zaradi česar je odkup pravico bistveno dražji, kot je bil leta nazaj. »Že s tega vidika je matematika nenaklonjena. Tudi če pogledamo rast stroškov življenja v Sloveniji, vidimo, da je bila rast v 15 letih precejšnja, zato bi kvečjemu pričakoval povečanja RTV-prispevka, ne pa zmanjševanje. Zakaj povečanje? Tudi zato, da bi lahko razbremenili njihov komercialni pritisk.« Več oglasov ne bi ustrezalo ne gledalcem, RTV Slovenija pa bi na ta način odžirala oglaševalski denar drugim televizijam.

Je v popravkih kaj, s čimer se strinjajo?

Pripravljavci zbornika so generalno zavrnili popravke zakonov, povezanih z mediji. So se s čim, kar so prebrali, strinjali? »Konkretno, v zakonu o medijih so vključili kar nekaj manjših rešitev, ki jih je predlagala že prejšnja ekipa. Tukaj so bili toliko praktični in pragmatični, da so nekatere stvari obdržali. Ampak vse to so manjše stvari v primerjavi s tem, kar se z novimi členi dodaja in povzroča,« odgovarja Milosavljević. Med novostmi izpostavlja uvajanja novega kabelski davek za TV-produkcijo, prepoved bazičnih paketov, v katerih so komercialne televizije, izpostavlja pomoč medijem, ki da jo je zakon enostavno izpustil. »V teh zakonih ni pomoči ne za digitalizacijo vseh medijev, kaj šele za razvoj spletnega medijskega prostora, ničesar ni glede dnevnega, revijalnega tiska, distribucije, glede novinarjev, zaposlovanja novinarjev, skladov, neodvisnih, določenih s strani zakona, o preiskovalnem novinarstvu, za ohranjanje lokalnih dopisništev, pomoč pri distribuciji.«