ZAOSTAJAMO ZA EU

To je za državo, kot je Slovenija, lahko usodno

Četrto desetletje naše države naj bi prineslo digitalizacijo, ta pa naj bi Slovencem prihranila denar, čas in živce. Pogovarjali smo se s predsednikom sveta za digitalizacijo.
Fotografija: Digitalizacija naj bi našo državo naredila bolj privlačno in prijazno tudi za mlade, da ti boljše in lepše prihodnosti ne bi iskali v tujini. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Digitalizacija naj bi našo državo naredila bolj privlačno in prijazno tudi za mlade, da ti boljše in lepše prihodnosti ne bi iskali v tujini. FOTO: Jure Eržen/Delo

Danes je Slovenija dopolnila 30. let. Njeno četrto desetletje pa naj bi zaznamovala digitalizacija. Tako vsaj pravi Mark Boris Andrijanič, predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo, ki je že predstavil prvi paket ukrepov, s katerimi želijo državljanom prihraniti denar, čas in živce pri poslovanju z državo.
 
Cilj vlade je, da v petih letih Slovenija pride med pet najbolj digitalnih držav v Evropi. Trenutno smo na 16. mestu, digitalna pismenost Slovencev pa je 58-odstotna. Po oceni Andrijaniča je v Sloveniji najbolj digitalizirano gospodarstvo, najbolj pa šepamo na področju digitalnih veščin.

Preberite tudi:
image_alt
To čaka Slovence: nič več prometnega dovoljenja, napovedani novi boni (VIDEO)

 
Zakaj je digitalizacija sploh pomembna? Ne le, ker nam olajša življenje, da lahko npr. preko spleta opravimo nakupe in rezerviramo počitnice, pravi Andrijanič, ampak predvsem zato, ker digitalizacija povečuje dodano vrednost zaposlenih, to pa prinaša višje plače in posledično višje pokojnine. Vizija Strateškega sveta za digitalizacijo je, da bi z digitalnimi orodji poenostavili življenje državljanov in jim s tem prihranil veliko časa in živcev pri poslovanju z državo.  
 
Kaj pa nam »grozi« če se ne digitaliziramo? »Postali bomo muzej na prostem,« je kratek Andrijanič, ki doda, da  nas v zadnjih letih prehitevajo države, ki so bile pred 30 leti daleč za nami na primer Češka in Estonija. Življenjski standard bo nižji, priložnosti bo manj, zato bodo mladi še naprej množično odhajali, »beg možganov« pa se za tako majhno državo kot je Slovenija lahko usoden, opozarja Andrijanič. Digitalizacijo vidi tudi kot priložnost za našo državo, saj je v digitalnem svetu čisto vseeno, kako velika ali vplivna je država, iz katere prihajaš. Danes lahko slovenska podjetja brez težav prodajajo digitalne storitve kjerkoli po vsem svetu.
 

Slišali tudi, da se v tej državi nič ne da


Čeprav je bil njegov ded ustanovitelj Krke, ga farmacija ni mikala, saj si je od malih nog želel postati pravnik. FOTO: Igor Mali
Čeprav je bil njegov ded ustanovitelj Krke, ga farmacija ni mikala, saj si je od malih nog želel postati pravnik. FOTO: Igor Mali
»Digitalni preboj mora postati stvar nacionalnega konsenza, kot je bila pred leti osamosvojitev in pa vstop v EU ter NATO,« je prepričan Andrijanič. Vendar pa se glede na razprtije na političnem parketu postavlja vprašanje, ali je naša politika tega sposobna? »Prepričan sem, da je, saj gre za neideološko vprašanje in zgodovinsko nujnost. Vse resne države pri tako pomembnih razvojnih vprašanjih stopijo skupaj,« je nedvoumen.
 
Svet je med svojim delom zbiral tudi predloge državljanov, strokovnih in drugih organizacij. Andrijanič nam je razkril, da so državljani poziv Strateškega sveta k sodelovanju vzeli zelo resno in so do digitalizacije zelo pozitivno naravnani. Pojavili so se tudi kakšni pomisleki, češ da Svet tako ali tako ne bo nič dosegel, da se v Sloveniji nič ne da spremeniti, a splošen odziv je bil zelo pozitiven. Največ predlogov so prejeli na področju gradbenih in prometnih dovoljenj, pa tudi digitalnih veščin. Zato ne preseneča, da je Svet predlagal elektronsko možnost vodenja celotnega procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja; torej ne le da se vlogo vloži preko spleta, ampak preko spleta spremlja tudi celoten postopek.


Digitalni boni najprej za starejše


Svet se zaveda, da je razlika v digitaliziranosti Slovencev zelo različna, da številni starejši nimajo niti osebnega računalnika ali pametnega telefona. Njihov predlog digitalnega bona je šel zato v smeri digitalnega izobraževanja. Gre za projekt, v katerega bi najprej vključili starejše, pojasnjuje Andrijanič.  Digitalni boni se bodo lahko porabili za tečaje digitalnih veščin pri tistih ponudnikih izobraževalnih storitev, ki bodo imeli najboljše programe in najbolj usposobljen kader, pri čemer bodo izbrani prek javnega razpisa. Andrijanič in dodaja, da je Svet vladi predlagal ukrepe, stvar odločitve vlade pa je, kdaj in kako se bodo izpeljali. Cilj je, da se večino ukrepov izpelje do konca prihodnjega leta.
 
Eden izmed najbolj pomembnih ukrepov, ki jih je predlagal Svet, je uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike tudi v vse letnike osnovne in srednje šole ter povečanje  vpisnih mest na ITK-študijih. Kateri študij bi torej Andrijanič predlagal svojemu otroku (če bi ga imel)? »Gozdarstvo, arhitekturo, pravo , …v povezavi z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Multidisciplinarnost in ITK vsebine so ključ do uspeha ne glede na poklic, ki si ga izbereš. Če si pravnik in obvladaš digitalne veščine, si veliko bolj konkurenčen,« pravi in poudarja, da je programski jezik jezik 21. stoletja.
 

»Nič ne more nadomestiti osebnega stika, vendar ...«


Po študiju prava v Ljubljani je v tujini študiral mednarodne odnose v Oxfordu. Deloval je po celem svetu; kot raziskovalec in predavatelj v Bruslju, bil je svetovalec predsednika Siera Leoneja za reforme, je direktor Uberja za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi, z zaročenko pa trenutno živi v Oxfordu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Po študiju prava v Ljubljani je v tujini študiral mednarodne odnose v Oxfordu. Deloval je po celem svetu; kot raziskovalec in predavatelj v Bruslju, bil je svetovalec predsednika Siera Leoneja za reforme, je direktor Uberja za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi, z zaročenko pa trenutno živi v Oxfordu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Med koronakrizo so slovenski šolarji veliko časa preživeli šolajoč se na daljavo. Močno so pogrešali socialen stik, sovrstnike in tudi učitelje. Eden izmed predlogov Sveta je tudi uvedba telemedicine za onkološke in kronične bolnike, ki bi s pomočjo pametnih naprav bistveno izboljšala kakovost njihovih življenj. Tudi glede takšnega komuniciranja pacientov in zdravnikov so se v času epidemije pojavile številne kritike oz. zaskrbljenost, da se tako povečuje verjetnost, da se spregledajo bolezni. Ali torej digitalizacija pomeni zmanjšanje osebnih odnosov? Andrijanič je prepričan, da temu ni tako: »Nič ne more nadomestiti osebnega stika. Šolanje na daljavo med epidemije je bilo anomalija. Seveda je bistveno boljše za otroke šolanje v šoli. Vendar pa če si prehlajen, ni prijetno hoditi k zdravniku, na mraz, se voziti z avtobusom in potem še čakati v čakalnici. V takih primerih bi uporabili elektronski posvet z zdravnikom. Seveda pri bolj resnih boleznih bi ta osebni stik ostal.«
 
Kaj pa pasti digitalizacije; hekerski napadi, verjetnost zlorabe podatkov, spletne prevare ….? »Nič ni stoodstotno. Tudi pred 100 leti, ko je bil verjetno železen sef višek tehnologije, so se dogajali ropi. Vendar pa smo prav zaradi povečanja kibernetske varnosti predlagali rezervno sestavo Slovenske vojske za IKT, ki bi priskočila na pomoč v primeru večjega hekerskega napada na državo. Predlagali smo tudi mednarodni poligon za kibernetsko varnost, kjer bi lahko tudi podjetja testirala svoje sisteme, ali so varni pred kibernetskimi napadi. Največ pa lahko za zaščito pret spletnimi prevarami naredimo sami z zvrhano mero previdnosti pri ravnanju z digitalnimi orodji.


Na mizi 40 predlogov, kmalu prihajajo novi 


V Strateškem svetu je 47 strokovnjakov iz različnih področij, ki sodelujejo brezplačno. Med njimi sta tudi dr. Jure Leskovec iz univerze Stanford in Maja Mikek iz svetovno uspešnega podjetja Celtra, številni izmed njih delujejo v tujini. Zadnja dva meseca so največ časa namenili usklajevanju predlogov, sestanki so večinoma potekali preko spleta. V prvem paketu ukrepov, ki so jih predstavili v torek, so se osredotočili na državljana, podjetnike in investitorja. 40 predlogov je na mizi, sedaj pa je na vladi oz. posameznih ministrstvih, da določijo časovnico in način njihovega uresničevanja. Andrijanič pravi, da bo Strateški svet nudil vladi vso potrebno strokovno podporo s ciljem, da se večji del ukrepov uresniči že do konca naslednjega leta.
 
Že do septembra pa nameravajo predstaviti drugi sveženj predlogov. Ta bo po Andrijaničevih besedah vključeval bolj kompleksne in sistemske, pa tudi sektorske ukrepe.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas