NAŠI JEKLENI KONJIČKI

Takšne avtomobile vozimo Slovenci, rezultati vas bodo šokirali

Objavljeno 08. januar 2020 21.42 | Posodobljeno 08. januar 2020 22.03 | Piše: T. V.

Tri vozila od štirih, ki jih vozimo Slovenci, so osebni avtomobili.

Osebni avtomobili, ki so bili v 2018 registrirani v Sloveniji, so bili stari povprečno 10,1 leta. FOTO: Uroš Hočevar
Da imamo Slovenci radi svoje jeklene konjičke, je dobro znano. Pri nas je bilo ob koncu leta 2018 registriranih okoli 1,569.000 cestnih vozil, od tega 1,519.000 motornih (med temi jih je bilo osebnih avtomobilov 1,143.150 oziroma 73 odstotkov) in 50.000 priklopnih vozil, kažejo podatki statističnega urada. Osebni avtomobili, ki so bili v 2018 registrirani v Sloveniji, so bili stari povprečno 10,1 leta. V kakšnem stanju pa so naša vozila, najbolje kažejo podatki s tehničnih pregledov, ki razkrivajo, koliko vozil je brezhibnih, koliko pa jih je bilo zavrnjenih ter katere so najpogostejše napake.

Kaj je tehnični pregled in kako poteka
Osnovni namen tehničnega pregleda je ugotoviti, ali je vozilo tehnično brezhibno in tako za udeležbo v prometu tudi varno. Tehnično brezhibno in varno vozilo je namreč nujen predpogoj za varno udeležbo v prometu in s tem tudi večjo prometno varnost za vse udeležence.

Za nova vozila tehnični pregled ni potreben, saj velja, da je tako vozilo tehnično brezhibno, a po štirih letih je vozilo treba odpeljati na prvi pregled. Drugi pregled se izvede po šestih letih, tretji pa po osmih letih po prvi registraciji, vsi nadaljnji tehnični pregledi pa se nato izvedejo vsako leto. Opravljen tehnični pregled je ob zavarovanju avtomobilske odgovornosti tudi pogoj, da je vozilo mogoče registrirati oziroma podaljšati registracijo.

Na tehničnem pregledu vozila kontrolor najprej izvede identifikacijo vozila (preveri, katero vozilo je na pregledu), potem pa se izvede pregled naslednjih sklopov: zavore, krmiljenje, podvozje, vidljivost, osi, kolesa, pnevmatike in obese, svetlobna in električna oprema, emisije izpušnih plinov ter obvezna oprema. Vozilo je tehnično brezhibno, če ima brezhibno delujoče predpisane dele in opremo. Vozniki morajo poskrbeti za redno in ustrezno vzdrževanje in servisiranje vozila, saj to pomeni, da skrbijo za njegovo tehnično brezhibnost.




Navajamo podatke po letih od 2014 do 2018, koliko vozil je bilo na tehničnih pregledih, koliko je bilo brezhibnih in kolikšen odstotek je bil zavrnjen.
Leto/Število 2014 2015 2016 2017 2018
Število tehničnih pregledov vozil 1,287.630 1,314.622 1,369.100 1,431.573 1,444.686
Število brezhibnih vozil in pogojno brezhibnih vozil 1,191.320 1,231.535 1,285.155 1,340.771 1,356.578
Odstotek zavrnjenih vozil 7,48 6,32 6,13 6,34 6,10

Med najpogostejše ugotovljene napake na vozilih se vštevajo napake na zavorah in napake na krmilju, med pomanjkljivosti pa napake svetlobne in električne opreme.

S statistikami, ki bi izkazovale kumulativne podatke o znamkah vozil, ki imajo največ oziroma najmanj ugotovljenih napak na tehničnih pregledih, Agencija za varnost prometa (AVP) za zdaj še ne razpolaga.

V Avto-moto zvezi  Slovenije (AMZS) statistike najpogostejših napak na tehničnih pregledih ne vodijo, iz izkušenj pa povejo, da so najpogostejše napake pri svetlobni opremi (predvsem neustrezna nastavitev žarometov, nedelujoče žarnice), na zavornem sistemu (izrabljenost zavornih oblog, neučinkovitost parkirne zavore, blokirani ali netesni zavorni cilindri kolesnih zavor, tudi počene zavorne cevi), na krmilnem mehanizmu in kolesnih obesah (zračnost v končnikih, zglobih) ter na pnevmatikah (nezadostna globina profila, neenakomerna obraba). »Vozniki imajo za odpravo napak pet dni časa oziroma če to storijo v tem roku, jim ni treba plačati ponovnega tehničnega pregleda. Večina napak se odpravi v tem obdobju,« še pravijo na AMZS.

Strokovni nadzori tehničnih pregledov
​Agencija za varnost prometa izvaja tudi strokovne nadzore tehničnih pregledov vozil v pooblaščenih strokovnih organizacijah skladno z zakonom o motornih vozilih. Agencija nadzore izvaja zaradi zagotavljanja pravilnosti in doslednosti izvajanja postopkov tehničnih pregledov vozil. To je ključnega pomena zaradi tehnične brezhibnosti vozil, ki je predpogoj za varno udeležbo teh vozil v cestnem prometu in večjo prometno varnost.

V obdobju 2014–2018 je agencija izvedla skupaj 464 strokovnih nadzorov (99 v 2014, 91 v 2015, 104 v 2016, 91 v 2017 in 79 v 2018). V letu 2019 je bilo do konca avgusta izvedenih 56 strokovnih nadzorov, do konca leta pa bo obseg teh nadzorov povečala za trikrat, tako da bo ob koncu leta število preseglo 150. Ugotovitve med drugim izkazujejo nedosledno izvedene postopke meritev (zavore, svetlobna telesa itd.), opuščanje posameznih meritev, katerih izmerjeni rezultati se ne beležijo v zapisniku o tehničnem pregledu, nedelujočo, poškodovano in manjkajočo merilno opremo. Na podlagi ugotovitev je agencija izvajalcem naložila roke za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, zahtevala ponovne tehnične preglede za vozila, za katera so bile ugotovljene nepravilne meritve, ter izrekla prepoved izvajanja tehničnih pregledov do odprave nepravilnosti.


Kaj pa pri naših južnih sosedih?
Podatki Centra za vozila Hrvaške so pokazali, da imajo pri naših južnih sosedih na tehničnih pregledih na splošno najmanj napak japonski avtomobili in modeli evropskih premium proizvajalcev, najslabše pa se odrežejo stare lade in zastave.

Leta 2018 je na Hrvaškem na tehnični pregled prišlo 2,073.488 osebnih avtomobilov, v prvo pa jih tehničnega pregleda ni opravilo 432.170 oziroma 21 odstotkov, kar niti ni tako presenetljivo, glede na to, da je vozni park star 13 let, je poročal Jutarnji list. Preglede so najbolje prestali mazde, audiji in toyote, najslabše pa dacie, chevroleti in lade. Največja rak rana avtomobilov na Hrvaškem so neenakomerno ali slabo zaviranje, saj tega na tehničnih pregledih ni prestalo več kot 30 odstotkov vozil. Na drugem mestu najpogostejših težav so nepravilne in neprilagojene luči ter pregorele žarnice. Ekotest je bil negativen pri le petih odstotkih vozil.




Deli s prijatelji