Takšen je protokol v primeru groženj z napadom na slovenskih šolah
Aprila lani smo se tudi v Sloveniji soočili z grožnjo, da bo prišlo do napada v eni izmed slovenskih šol. Minister Boštjan Poklukar je kmalu po tem priznal, da takrat obveščanje policije ni bilo najboljše, zato so jo naknadno izboljšali.
Dva meseca po grožnji so pristojni pripravili nov protokol obveščanja v primeru tovrstnih groženj. Ta je nastavljen tako, da ko policija dobi informacijo o domnevni grožnji, jo najprej oceni. Če ugotovijo, da ne gre za resno grožnjo, se tukaj zadeva ustavi. Če gre za grožnjo zoper življenje in telo, pa pristojni postopajo nekoliko drugače.
Glede na stopnjo tveganja so pripravili varnostni semafor:
• zelena (nizka stopnja tveganja): policija grožnjo samo preveri, oceni, da je nizka in da ne bo povzročila konkretnega dogodka.
• rumena (srednja stopnja tveganja): obstaja nevarnost, da je ogroženo zdravje ali življenje otrok in zaposlenih. V tem primeru policija obvesti šolsko ministrstvo, od tam pa vzgojno-izobraževalne zavode. Po potrebi je obveščena tudi javnost.
• rdeča (visoka stopnja tveganja): realna in konkretna nevarnost za življenje in zdravje otrok in zaposlenih. Takrat policija nemudoma obvesti ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, prav tako o grožnji takoj obvestijo vzgojno-izobraževalne zavode, sledi usklajeno obveščanje javnosti, policija grožnjo temeljito preiskuje.
Vrstniško nasilje velik problem
V protokolu je po besedah ministra torej temeljito navedeno, kdo koga obvešča, kam ter na kakšen način se obravnava tovrstne grožnje. Je pa poudaril tudi pomembnost preventive na področju vrstniškega nasilja. »Resno razmišljamo o tem, da bomo k temu pristopili bistveno bolj sistemsko,« je dejal in spomnil na zadnji tovrstni primer v Brežicah. Po njegovem prepričanju je treba ta del problematike temeljito nasloviti. Reševanje pa, kot pravi, ni odvisno samo od policije, temveč od kompletnega šolskega sistema, celotne družbe in tudi centrov za socialno delo.
