POKOJNINSKA REFORMA
Tako naj bi se kmalu upokojevali Slovenci
Reforme se bo morala lotiti naslednja vlada, pravi generalni direktor Zpiza.
Odpri galerijo
V pokoj bomo šli verjetno kasneje, podaljšalo se bo obdobje za izračun pokojnine. FOTO: Blž Samec
Na pokojninskem področju je bilo v zadnjem obdobju precej delnih rešitev, zato bi se bilo smiselno čim prej lotiti modernizacije sistema, meni generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež. Tega projekta se bo morala nova vlada, oblikovana po naslednjih volitvah, lotiti čim prej, je dejal v pogovoru za STA.
V mandatu aktualne vlade pokojninske reforme ni pričakovati, kar je povedal tudi predsednik vlade Janez Janša, zato si Papež želi, da bi se je naslednja lotila čim prej.
Glede na dosedanje razmisleke bo reforma bržkone prinesla zvišanje starosti za starostno upokojitev in podaljšanje pokojninske dobe za kakšni dve leti. Prav tako naj bi bila predlagana višja starost za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe. Starostno se je zdaj sicer mogoče upokojiti pri starosti 60 let, a je treba imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe pa je zahtevana starost 65 let.
Poleg tega bo po njegovem mnenju tekla razprava tudi o podaljšanju 24-letnega obdobja za izračun pokojninske osnove, razmislek pa bo šel zagotovo tudi v smer izenačitve zdaj zelo različnih dob od pokojninske do zavarovalne in dodane, ki se upoštevajo pri določitvi upokojitvenih pogojev.
Nujno bo treba reformirati tudi invalidsko zavarovanje, ugotavlja. Poklicna rehabilitacija bo morala po njegovih besedah postati temeljna pravica, da se bo oseba v daljšem bolniškem staležu čim prej vključila v postopek vračanja na delo. Zavod se zavzema tudi za uvedbo enotnega izvedenskega organa, ki bi odločal tako o vprašanjih s področja zdravstvenega zavarovanja kot tudi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Če bo predlog reforme pripravljen za obravnavo v državnem zboru v prvih dveh letih nove vlade, ga bo lahko sprejel leta 2024, je ocenil. Po njegovem mnenju je pomembno, da ne bo začela veljati čez noč, ampak da bodo imeli zavarovanci pred odločitvijo o upokojitvi dovolj časa za tehten razmislek. Poleg tega si želi, da bi bila prehodna obdobja za uveljavljanje novih upokojitvenih pogojev dovolj dolga in bi se spremembe tako uvajale bolj postopno.
Kmalu prihaja zvišanje pokojnine za upravičence do najnižje in zagotovljene pokojnine ter višji znesek invalidske pokojnine. Od 1. maja se bodo v skladu z zadnjo pokojninsko novelo prejemki zvišali. Zavod bo za višje zneske na letni ravni namenil 43 milijonov evrov, večini pa bodo izplačani že z majsko pokojnino, je napovedal Papež.
Zagotovljena pokojnina, ki predstavlja minimalni znesek za tiste z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, se bo zvišala za 39 evrov na 620 evrov, najnižja pokojnina na 279 evrov, kar je za 20 do 50 evrov več, kot so znašale najnižje starostne, predčasne in invalidske pokojnine za upokojene v različnih obdobjih, višji znesek invalidske pokojnine pa bo približno 388 evrov.
V mandatu aktualne vlade pokojninske reforme ni pričakovati, kar je povedal tudi predsednik vlade Janez Janša, zato si Papež želi, da bi se je naslednja lotila čim prej.
Višja starost, daljše obdobje
Glede na dosedanje razmisleke bo reforma bržkone prinesla zvišanje starosti za starostno upokojitev in podaljšanje pokojninske dobe za kakšni dve leti. Prav tako naj bi bila predlagana višja starost za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe. Starostno se je zdaj sicer mogoče upokojiti pri starosti 60 let, a je treba imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe pa je zahtevana starost 65 let.
Poleg tega bo po njegovem mnenju tekla razprava tudi o podaljšanju 24-letnega obdobja za izračun pokojninske osnove, razmislek pa bo šel zagotovo tudi v smer izenačitve zdaj zelo različnih dob od pokojninske do zavarovalne in dodane, ki se upoštevajo pri določitvi upokojitvenih pogojev.
Reforma že leta 2024?
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. FOTO: Uroš Hočevar
Če bo predlog reforme pripravljen za obravnavo v državnem zboru v prvih dveh letih nove vlade, ga bo lahko sprejel leta 2024, je ocenil. Po njegovem mnenju je pomembno, da ne bo začela veljati čez noč, ampak da bodo imeli zavarovanci pred odločitvijo o upokojitvi dovolj časa za tehten razmislek. Poleg tega si želi, da bi bila prehodna obdobja za uveljavljanje novih upokojitvenih pogojev dovolj dolga in bi se spremembe tako uvajale bolj postopno.
Kmalu prihaja zvišanje pokojnine za upravičence do najnižje in zagotovljene pokojnine ter višji znesek invalidske pokojnine. Od 1. maja se bodo v skladu z zadnjo pokojninsko novelo prejemki zvišali. Zavod bo za višje zneske na letni ravni namenil 43 milijonov evrov, večini pa bodo izplačani že z majsko pokojnino, je napovedal Papež.
Zagotovljena pokojnina, ki predstavlja minimalni znesek za tiste z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, se bo zvišala za 39 evrov na 620 evrov, najnižja pokojnina na 279 evrov, kar je za 20 do 50 evrov več, kot so znašale najnižje starostne, predčasne in invalidske pokojnine za upokojene v različnih obdobjih, višji znesek invalidske pokojnine pa bo približno 388 evrov.
