RAZPRAVA

Iz Slovenije v Bruselj: »Kaj bi pa še radi vedeli? Vas zanima tudi velikost mojega penisa?«

Razprava v okviru Evropskega parlamenta ...
Fotografija: Vasko Simoniti. FOTO: Blaž Samec, Delo
Odpri galerijo
Vasko Simoniti. FOTO: Blaž Samec, Delo

Evropski parlament v sklopu skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in državljanskih svoboščin organizira razpravo o položaju medijev v Sloveniji.
 
»Delovna skupina, ki deluje v okviru odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, v državah članicah EU pozorno spremlja položaj glede spoštovanja vrednot EU, zlasti v kontekstu nujnih ukrepov v boju s pandemijo covida 19.  Predsednik Vlade RS Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti se jutrišnjega srečanja ne bosta udeležila,« so sporočili s predstavništva EU v Sloveniji. 

Razprava poteka v Bruslju, prek spleta pa se je udeležujejo Emmanuel Crabit, direktor na Generalnem direktoratu Evropske komisije za pravosodje in potrošnike (direktorat za temeljne pravice in pravno državo), Goran Forbici, direktor CNVOS, Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, Matevž Tomšič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov, Lenart J. Kučić, preiskovalni novinar (Pod črto), in Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijskih politik na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Težko je reči

 


»Napadi in nadlegovanja se ne dogajajo samo novinarjem. Postali smo navajeni na vulgarne in zlobne napade, prav tako napade njegovih sekretarjev in drugih iz njegovega kroga na vse mogoče osebe, kot so civilna družba, opozicija. Premier je večkrat napadel celo ustavno sodišče, informacijsko pooblaščenko,« je dejal Forbici.

Goran Forbici. FOTO: EP
Goran Forbici. FOTO: EP

Dal je tudi primer kulturnega ministrstva in obžaloval, da Simoniti ne sodeluje. In nakazal na neprimeren odvzem statusa samostojnega kulturnika, zelo znanemu slovenskemu pevcu, kot je dejal. Kar nekaj primerov je, ki kažejo, da naš predsednik vlade in administracija, želijo ne voditi države, pač pa vladati.  »Smo zaskrbljeni za določene stvari pri medijih v Sloveniji, a prišlo je tudi do napredka,« je povedal Crabit. 

Forbici pa je na vprašanje o financiranju NVO odgovoril: »Imamo zelo dobro delujoč sistem financiranja nevladnih organizacij, ki je do zdaj dobro deloval.« Na vprašanje, ali gre pri Sloveniji za podobno pot kot pri Madžarski, pravi Crabit: »Težko je reči, da vidimo podobnosti med državami. Vsako državo moramo obravnavati posebej in ne primerjati. Pričakujemo uradno predstavitev in ne želimo sprejemati zaključkov na osnovi namigovanj.« Forbici je odgovoril tudi o denarju, ki je bil namenjen NVO, a je prišlo do spremembe, ker ga je, kot je dejal potreboval urad vlade za komuniciranje za boj proti covidu. 


​​Napadi na novinarje so vsak dan


Lesjak Tuškova se je vključila v razpravo in spregovorila o trenutnem videnju slovenskega medijskega prostora. »Vzporedni strankarski sistem in njihovi mediji ni nikakršen pluralizem, pač pa propaganda. Novinarji smo označeni, da lažemo in da laži raznašamo še v tujino. Gre za vzvode moči, ki jih vzpostavlja, da bi si postavil vzporedni medijski sistem. Poleg tega želi pokopati STA še pred predsedovanjem Slovenije EU.« Zelo ostro se je odzvala tudi na to, da v tej razpravi ne sodeluje nobeden iz vlade in da so sodelovanje pogojevali s fizično prisotnostjo v Bruslju.


​Medije pod politiko


Kučič je problematiziral lastništvo medijev, pa tudi nastajanje novih medijev, predvsem provladnih medijev, ki jih je že kakšnih 16, 17 (in še televizija). Opozarja, da so v vladi oziroma v organih blizu njej zdaj tisti, ki so bili nekoč v teh zdaj provladnih medijih. Na spletnih medijih se izvajajo napadi na aktiviste, novinarje in tudi navadne ljudi, ki so kritične do vlade. Gre za sistem, ki omogoča kontinuirane napade na ljudi, ki so proti vladi. Vključeni so vladni politiki, ki sodelujejo v tem. Opozoril je tudi na pojav lažnih profilov. Torej, obstaja sistem, na katerega vlada lahko vpliva. Zdi se, da je zamisel takšna, da bi mediji morali biti pod vplivom politike, da bi popravili napake izpred 30 let, je dejal Kučič, češ da ima levica v lasti večino medijev v Sloveniji in da zato potrebujemo politične desne medije. A to je Kučič označil za slabe prakso, medijski prostor pa je ranljiv. Prostor je polariziran in težko se je dogovoriti celo o tem, katera dejstva so resnična, kaj šele o političnem komentarju. Po njegovem je težko vedeti, komu gre zaupati.


Namen kaznovanje kritičnih medijev


​Lani je vlada predlagala štiri medijske zakone, je začel Milosavljević. Za vse pravi, da so bili brez rešitev za slovenski medijski prostor. Še več, ogrožale so ga. Bili so predlagani julija lani, civilni družbi pa so dali na voljo teden dni, da se na to odzove, kar je v nasprotju s praksami EU. Sledil je javni pritisk in vlada je dala dva meseca časa.

Potem je govoril o STA: vlada,da je poskušala agenciji odvzeti več milijonov evrov in ta denar bi dali nedefiniranim zasebnim medijem. Odločitev bi bila v večini v rokah ministra za kulturo. V Sloveniji pa je dolg seznam vladnih medijev, ki so v vladni (posredni) lasti. Zdi se, da gre tukaj za navzkrižje interese, ko se odločajo, da bo šel denar v roke medijev, katerih lastnikov so. Izpostavil je, da je vlada nekatere medije skušala kaznovati, tiste, ki so jih označili za kritične, ki da so blizu opoziciji. Opozoril je na eno od medijskih hiš, v katero so vstopili Madžari, potem še drugi del medija Telekoma Slovenije, za katerega so spet kandidirali Madžari. Na koncu menda niso oddali najboljše ponudbe, Telekom pa se je menda odločil ne prodati. Izpostavil je, da ga to spominja na Srbijo. ​»Edina naloga te zakonodaje je bila kaznovati kritične medije in jim odvzeti sredstva, zagotovili pa bi financiranje tistim, ki so blizu vladnim krogom.« Dejal je tudi, da vlada kar počez (kritične) medije označuje za levičarske, pa ne samo v Sloveniji. 

Kučič je omenil tudi nedavno posebno vladno študijo, s katero da je skušala dokazati, da ima levica v rokah celotne medije v Sloveniji. »Tam ni bilo nobenega madžarskega lastništva. Študija je bila zelo subjektivna. Potem Nova24TV, ki je medij naše vlade, in ta medijska hiša je govorila o tem, kakšen je njihov delež, koliko ljudi jim sledi. Podatke, da imajo, a se zlorabljajo za politično propagando. Zato je tudi vse težko neposredno dokazati. Proučevali smo napade na twitterju. Pravimo, da so koordinirani s strani SDS. Obstaja vzorec: če je nekdo kritičen, imamo znane profile, lažne profile, tudi poslance s svojimi profili, ki napadajo takšne kritike. Potem so tudi napadi, ki so podobni obrekovanju in osebne razžalitve. V praksi se zgodi takole: ko je kritika, se oblikuje neko strupeno okolje, kjer udeleženci postanejo popolnoma cinični. Mislim, da je delež madžarskega lastnika majhen, tudi občinstvo zelo nebistveno, glede samega vpliva na diskurz, širjenje politične populizma in desničarskega populizma pa je ogromen.« Kultura komuniciranja res lahko prispeva k razširjanju teh trendov. Velikokrat so interesi lastnikov tesno povezani z interesi politike. »Imamo tudi različne ideje, kaj pomeni novinarstvo in kaj pomenijo mediji. Po moje gre za propagando in nič drugega. Ne gre za preverjanje dejstev in težko je primerjati vse te medijske hiše.«

​Tuškova je spregovorila o napadih na medije, zlasti od nastopa te vlade. Pojasnila je, da so jih napadali že prej, a zdaj da ne gre več za razumno kritiko. »Novinarje ves čas zmerjajo, se napadajo in žalijo, seveda obstaja določen problem z lastništvom medijev, kot je povedal kolega Kučič. Dejansko niti ne vem, koliko delovnih mest bomo imeli v prihodnosti, delovnih mest neodvisnega novinarstva.»«

Milosavljević se je vrnil k Nova24TV, ki da je bolj za propagando: »Predsednik te stranke in tudi drugi politiki, tudi sami poslanci, so javno pozvali naše državljane, da sofinancirajo vzpostavitev te hiše. Gre za politični projekt, ne za poslovni projekt. Ne gre za naložbe v medije, ampak kot sem že rekel, to je izključno politični projekt in tako tudi deluje. Širi vsebine in razmišljanja stranke SDS in njenega predsednika. To ni novinarstvo, ampak portal za objavo tvitov, objav ... Deluje kot orodje za napad na posameznike. Lenart Kučič je nekatere prej omenil. Vsi napadi, ki se začnejo na twitterju se nato širijo na Nova24.»​
 

Napadi neposredno s strani vlade


»Kar se tiče državnih medijev, RTV in STA, je težava s to vlado ta, da skuša pridobiti nadzor nad tema medijema. Ima načine, kako to doseči. Pri STA to ni uspelo, to je pa tudi eden od razlogov, zakaj so jim odvzeli sredstva.« To je Milosavljevič povezal tudi s tviti Janše, sledili so sprejemi zakonodaje, s katerim so skušali odrezati agencijo. »Pri RTV Sloveniji gre za medij, ki je močno prisoten v Sloveniji. Ima svoje probleme. Politiki so se nenehno skušali vmešavati, v zadnjem letu pa so napadi še posebej nevarni in agresivni. ​»Eden od medijev pod nadzorom vlade je bil prodan Madžarom, zdaj se isto dogaja z drugim medijem in spet ni dovolj preglednosti, do sprememb prihaja v zadnjem trenutku in ne želimo si, da bi bil tudi ta medij prodan nekomu, ki bo spet pod nadzorom vlade. Povsod vidimo ukrepe s katerimi želi vlada uničiti javno televizijo. S temi sredstvi bi potem radi financirali zasebne medije, kar bo imel v rokah minister za kulturo. Tukaj pa se postavlja problem, da bi se javna, državna sredstva porabljala za zasebne.«

Kučič je dejal: »Trg je majhen, medijski lastniki pa potrebujejo politično podporo, da lahko medije prodajo ali kupijo. Odvisni so od zakonodaje, od različnih pravil, posameznih organov, ki bodo to odobrili ali ne. Politika v Sloveniji še vedno močno vpliva na gospodarstvo. Medija, ki bi bil povsem neodvisen ali nad politiko, nimamo. Lastniki so prisiljeni v nekakšna pogajanja.« Spomnil je, da je bila komercialna televizija Pop TV prodana češkemu milijarderju, ki je po njegovem mnenju drugačen lastnik medijev, kot je običajno. »Zdaj je v postopku, kako se bo končalo, pa bomo videli. Slovenski politiki bodo tukaj imeli manj vpliva.«

Tuškova se je vrnila na napade: »Napadi prihajajo neposredno od vlade, vključno od Janše. Neposredni napadi prek twitterja. Premier je enkrat STA označil za slovensko nacionalno sramoto, komentiral vsebino medijev, češ da podajajo le lažne novice. Pravi, da za javne medije dela preveč medijev. To je neposreden pritisk na novinarje, da mogoče ne bodo mogli obdržati službe, če ne bodo spoštovali pravil.«​


Madžarsko poslanko dogajanje v Sloveniji spominja na Madžarsko


Poslanka Evropskega parlamenta Anna Donath, ki prihaja iz Madžarske, je po slišanem povedala, da so ji informacije zelo znane. »Madžarska je sprožila efekt domin v Evropi. Optimistična sem, da to lahko zaustavimo.« Zanimalo jo je, ali obstaja kakšno orodje za ustrahovanje novinarjev, obstaja samocenzura, ali je mogoče dostopati do javnih dokumentov, so odgovori zadostni in zanesljivi, pa tudi, kakšna orodja uporablja vlada za diskreditacijo. Tuškova je ob tem omenila je grožnje ministra Zdravka Počivalška s tožbami, potem tožbe proti enemu od spletnih portalov. Posledica učinkovitega pritiska na novinarje je, da se ne poglabljajo več toliko v podatke.

Kučič pravi, da odgovori so. Dodal pa je, da vlada rada komunicira prek lastnika medijev in prek twitterja in javnih kanalov. Nismo pa dobili prek twitterja odgovore na vprašanja. Uporabljajo svoje kanale komunikacije, za tisto, kar želijo sporočiti. Milosavljevič meni, da vlada še nima nadzora nad RTV in STA, a da ga bo kmalu imela. »V muzejih, galerijah, na področju zdravstva je že prišlo do tega.« Dal je tudi primer vulgarnosti ali ustrahovanja, ki se po njegovem mnenju dogaja: »Člani vlade oziroma parlamentarnih strank ali uredniki novinarji medijev te stranke so v preteklem letu ali v zadnjih dveh letih na svojih medijih ali na twitterju ali v izjavah izražali veliko seksizma, rasizma, potem diskriminacije proti starostnikom, sovražnega govora. Veliko je bilo primerov sovražnega govora. Imamo politike, ki pravijo, da se holokavst ni zgodil, da si je to izmislil The New York Times. Uredniki so objavili sliko Michelle Obama in rekli, da je videti kot opica. Predstavnik za odnose z mediji ministra za kulturo je neki predstavnici kulture na vprašanje odgovoril: 'Kaj bi pa še radi vedeli, vas zanima tudi velikost mojega penisa?'«

»Žal mi je,« je po slišanem dejal nemški poslanec Sergey Lagodinsky. ELS se je po njegovem komaj znebil Fidesza, zdaj imajo pa te. Tuškova je opozorila še, da je bila v Sloveniji novinarka označena za prostitutko. Primer na sodišču še ni dobil epiloga.

​Glede pluralizma medijev je Milosavljević dejal, da je slovenska zakonodaja včasih nejasna, da stvari ne delujejo dobro, organi pa se ne odzivajo dovolj hitro. »Vlada skuša zmanjšati neodvisnost, tako da jih skuša združiti pod okrilje ena agencije. To pomeni, da bodo bolj izpostavljene vladnemu nadzoru, da bo vlada še naprej prek njih izvajala nadzor.»​
 

Kakšni so rezultati groženj


»Zamenjali so glavnega urednika, ampak novi še mora prevzeti funkcijo, kar naj bi se zgodilo čez mesec in mesec in pol. Težko je govoriti o konkretnih posledicah te spremembe. Je pa do spremembe prišlo pred iztekom mandata. Zdi se, da novi kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev za to funkcijo,« pravi Milosavljević. Spomnil je tudi na novinarko Lili Bayer, ki je opravila kakšnih 15 pogovorov s slovenskimi novinarji. Da jih je strah, da bi lahko 'odpadli', če so kritični do vlade. 

​Kučič je dejal, da bi lahko kdo rekel, da je treba imeti debelo kožo, če želiš ostati novinar. »Tega ni preprosto požreti, kajti najvišji predstavniki vlade ne menijo, da bi bilo treba novinarje zaščititi, ampak jih obravnavajo kot sovražnike države.« Težava je, da politiki uspelo nekaj pomembnega, uspelo jim je dokazati, da novinarstva ni več, ampak da imamo le še levičarske in desničarske aktiviste, da ni prostora za dejstva. To je najverjetneje najnevarnejše. Ni mogoče več preiskovati, ne da bi se tvoje ugotovitve izpodbijale, označijo te, da si ideološko opredeljen. In to je verjetno eden največji uspeh slovenske politike v zadnjem letu ali pa v zadnjih treh desetletjih.«

​»Samocenzure ni moč meriti v Sloveniji,« pravi Tuškova. »Nekateri novinarji so pod večjim pritiskom in vprašanje je, ali bodo lahko vztrajali pri opravljanju svojega dela. Ali ne bodo na koncu pod takim pritiskom, da ne bodo več nadaljevali. Cena je res visoka in na koncu se je treba odločiti, ali si kot novinar na to pripravljen.« 

​Tuškova je glede napadov na novinarje opozorila na primer Mira Petka, ki zdaj dela pri ministru za kulturo: »Si tega želimo v EU?«​
 

Posnetek celotne predstavitve si lahko ogledate na povezavi:


Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas