Svetovno znane slike se vračajo v Koper

Dobrega pol tisočletja potem, ko sta sloviti mojster beneške renesanse Vittore Carpaccio in njegov sin Benedetto ustvarila tri prelepe umetnine, se te jutri, v nedeljo, vendarle vračajo domov – v koprsko stolno cerkev Marijinega vnebovzetja. Gre za orgelski sliki Predstavitev v templju in Pokol nedolžnih otrok, ki ju je oče Carpaccio izdelal po naročilu za okras orgel v koprski stolnici, in za oltarno sliko Marija s svetnikoma njegovega sina. Za tri leta so se preselile v Ljubljano, saj jih je zob časa že močno načel in so nujno potrebovale obnovo. Bile so že zelo temne in tudi močno odrgnjene, in ko so jih pred leti posodili za razstavo v Coneglianu, so se tuji umetnostni kritiki menda čudili, kako da v Sloveniji ne znamo skrbeti za tako dragocene umetnine, kot so dela Vittoreja Carpaccia.

Ne bo več treba v Benetke

Potem ko so jih v Restavratorskem centru Zavoda za varovanje kulturne dediščine pod vodstvom Barbke Gosar Hirci kar tri leta obnavljali, so tako lepo zasijale, da je bil koprski župnik dr. Primož Krečič na uradnem slovesu od umetnin v prostorih restavratorskega centra v Ljubljani sila prešerne volje. »Včasih se je za take slike hodilo v Benetke, sedaj ne bo več treba, saj bodo v naši cerkvi v Kopru. Restavratorji so opravili veličastno delo! Izjemno pomembno je tudi, da slik niso obnovili z modnimi kričečimi barvami, kar sedaj ponekod počno, ampak so jim pustili nekaj patine,« je bil navdušen.

A kako so te umetnine, dve deli izjemnega mojstra beneške šole in eno njegovega sina, sploh prišle v Koper? Gre vendar za enega največjih slikarjev na svetu in njegova dela so v vseh pomembnih muzejih, od pariškega Louvra do New Yorka! Nekoliko manj znano je, da je Carpaccio na stara leta postal Koprčan, saj ga je koprski nadškof prosil, ali bi naslikal slike za orgelska krila. Naročila so se očitno kar vrstila, saj se je Benečan, menda je bila njegova rodbina albanskega rodu, kar preselil v Koper in tam tudi umrl. Še do 19. stoletja so tu živeli njegovi potomci, s smrtjo literata Antonia Carpaccia, ki je bolj znan pod psevdonimom Carippo Megalense, je družina leta 1817 izumrla.

Težavna odstranitev laka

Na Carpaccia spominja znamenita jed iz surovih tankih rezin govedine, imenovana po njem, menda naj bi podobno rdečo, kot je goveje meso, uporabljal pri slikanju, v Kopru pa sta tudi Carpacciev trg in istoimenska hiša, v kateri naj bi se rodil in živel njegov sin Benedetto. Odslej si bodo lahko obiskovalci od blizu in daleč v koprski stolnici ogledali tri izjemna renesančna dela, ki sodijo med najbolj dragocena na svetu. »Gre za neprecenljivo vrednost, tako v denarju kot za Koper. Da jih imamo, smo lahko ponosni, in tudi smo! S temi umetninami bo Koper zares postal Carpaccievo mesto, ljudje bodo samo zaradi njih prihajali k nam. Poleg še ene oltarne slike Marija z Jezusom so to edine slike Carpaccia, ki so nam še ostale. Vse druge so med prvo in drugo svetovno vojno izginile neznano kam,« je povedal Primož Krečič. Menda je samo med drugo svetovno vojno iz koprske stolnice izginilo okoli 100 umetnin, med njimi štirje Carpaccii. »A teh, ki so nam še ostali, na srečo niso mogli spraviti na tovornjak, saj so bile prevelike,« je bil zadovoljen Krečič.

Medtem ko se v Kopru veselijo prenovljenih slik, pa se je sedemčlanska ekipa konservatork restavratork s kar težkim srcem poslovila od njih. V treh letih so se namreč navezale na velikanska platna, s katerih so pazljivo in potrpežljivo, milimeter za milimetrom, z zelo tankimi čopiči odstranjevale stare nanose in nanašale nove. »Največji izziv je bilo odstranjevanje zastarelih lakov. Ti v preteklosti nikoli niso bili odstranjeni in so z leti samo še bolj temneli in prekrivali originalno pol tisočletja staro plast,« je pojasnila vodja projekta konservatorsko-restavratorske obnove umetnin Barbka Gosar Hirci.