Blaženi
»Za blaženega je razglašen katoliški vernik, ki je v svojem življenju pokazal nadpovprečne krščanske kreposti ali prestal mučeništvo in je zaradi tega postavljen za zgled krščanskega življenja vernikom na ravni krajevne Cerkve oziroma posamezne škofije,« pojasnjuje dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK). Glavni pogoj za začetek postopka razglasitve za blaženega je »živa zavest med verniki o kandidatovih izrednih krepostih oziroma mučeništvu«.
Kot prvi pri nas je leta 1999 postal blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki ga je za blaženega razglasil priljubljeni papež Janez Pavel II. med drugim obiskom pri nas, v Mariboru, pred okoli 170.000 verniki. Takrat je prvi mož Vatikana povedal, da je škof Slomšek po vzoru Kristusa postal samarijan slovenskega ljudstva in pozorno skrbel za oblikovanje duhovnikov in vernikov.
Nato se je Slomšku pridružil še Alojzij Grozde, ki so ga za blažanega razglasili na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju. Izbran je bil, ker predstavlja zgled krščanskega življenja in je bil zvest Kristusu tudi v najtežjih okoliščinah, ko so ga partizani ubili. Pri SŠK pravijo: »Umrl je mučeniške smrti, kar je uradno priznala tudi Cerkev. Razglasitev za mučenca je za verujoče spodbuda za zvesto in reflektirano osebno življenje po veri kot tudi potrditev, da se tudi najresnejših in najzahtevnejših preizkušenj zaradi vere ni treba bati. Darovanje življenja ali smrt zaradi neomajnega zaupanja v Boga lahko dojamemo in razumemo samo v moči in milosti vere.«
Kmalu se jima bosta pridružili še redovnici Marija Krizina Bojanc in Marija Antonija Fabjan, ki bosta skupaj s tremi drugimi bosanskimi redovnicami za blažene razglašeni septembra v Sarajevu. Peterica redovnic je znana kot Drinske mučenice, saj so jih četniki leta 1941 odvlekli iz samostana na Palah in odpeljali proti Goraždu, kjer so jih namestili v drugo nadstropje vojašnice. Ponoči so jih hoteli pijani četniki posiliti, zato so poskakale skozi okno, pred vojašnico pa so jih nato podivjani vojaki pobili.
Svetniki
Za svetnika je razglašen blaženi, za katerega se je v postopku kanonizacije ugotovilo, da je dosegel odrešenje pri Bogu. Pot do razglasitve za svetnika je dolga; ko krajevni škof ugotovi, da je nekdo primeren kandidat, dovoli začetek postopka, v katerem se zbere dokazno gradivo, na podlagi katerega je mogoče utemeljiti sledi svetosti. To lahko traja kar nekaj let. Gradivo na koncu prouči še Kongregacija za zadeve svetnikov.
Svetniških kandidatov pri nas je kar nekaj. Prvi je ljubljanski nadškof Anton Vovk, ki so ga v Novem mestu leta 1952 polili z bencinom in ožgali. Naslednja kandidatka za svetnico je učiteljica glasbe in mistikinja Cvetana Priol, ki je trpela zaradi bolezni, zato se je v Križevi kapeli mariborske stolnice spomladi 1937 kot 17-letnica darovala Bogu kot žrtev ljubezni. Svoje trpeče življenje je namreč obravnavala kot Božji dar.
Postopek za beatifikacijo misijonarja med Indijanci Friderika Ireneja Barage vodijo kar v škofiji Marquette v Michiganu v ZDA, saj je tam služboval kot škof. Vero je ponesel v najbolj oddaljene in zapuščene kraje.
Danijel Halas, mučenec in duhovnik v Veliki Polani, se je med kandidati za svetnike znašel, ker so ga leta 1945 v bližini Hotize zajeli neznanci, ga surovo pretepli, odvlekli do Mure, ga ustrelili v glavo in vrgli v reko.
Slovenski kandidat za svetnika je tudi škof v Skopju Janez Frančišek Gnidovec, ki je povsem prenovil zanemarjeno škofijo. Tu pa sta še duhovnik in misijonar na Kitajskem in Vietnamu Andrej Majcen ter zavedni tržaški duhovnik Jakob Ukmar, ki je pridigal, da je fašizem v nasprotju s krščanstvom.
Obstaja pa še nekaj pobud za svetniške kandidate, ki bodo prišli na vrsto v bližnji prihodnosti. To so duhovnik Filip Terčelj, mistikinja Magdalena Gornik, zdravnik Janez Janež, Julijana Kavčič, znana kot Snopkova mama, arhitekt Jože Plečnik, teolog Anton Strle in misijonar Ignacij Knoblehar. V okviru hrvaške frančiškanske province pa se je začel postopek za svetniškega kandidata za Vendelina Vošnjaka, ki je deloval v Zagrebu.
Najmanj en čudež
Kandidat oziroma Božji služabnik, za katerega je bila ugotovljena nadpovprečna stopnja kreposti, je razglašen za blaženega, ko se na njegovo priprošnjo zgodi in tudi dokaže čudež, kar pomeni, da se verniku, ki se v molitvi priporoča izbranemu kandidatu, po njegovi priprošnji pri Bogu zgodi čudež. Pogosto gre za ozdravitev neozdravljive bolezni. Zdravniki v takih primerih izdajo strokovno mnenje, v katerem pojasnijo, da se je razplet bolezni končal po nerazložljivem poteku dogodkov. Tovrstno mnenje preveri pristojna komisija na kongregaciji. Če ta ugotovi, da je šlo za nadnaraven poseg, je to zadosten razlog za razglasitev Božjega služabnika za blaženega. Za razglasitev za svetnika pa je potem, ko je nekdo že razglašen za blaženega, potreben še vsaj en dodatni čudež.
Kandidat oziroma Božji služabnik, za katerega je bila ugotovljena nadpovprečna stopnja kreposti, je razglašen za blaženega, ko se na njegovo priprošnjo zgodi in tudi dokaže čudež, kar pomeni, da se verniku, ki se v molitvi priporoča izbranemu kandidatu, po njegovi priprošnji pri Bogu zgodi čudež. Pogosto gre za ozdravitev neozdravljive bolezni. Zdravniki v takih primerih izdajo strokovno mnenje, v katerem pojasnijo, da se je razplet bolezni končal po nerazložljivem poteku dogodkov. Tovrstno mnenje preveri pristojna komisija na kongregaciji. Če ta ugotovi, da je šlo za nadnaraven poseg, je to zadosten razlog za razglasitev Božjega služabnika za blaženega. Za razglasitev za svetnika pa je potem, ko je nekdo že razglašen za blaženega, potreben še vsaj en dodatni čudež.
