V MARIBORU

Svečano obrali najstarejšo na svetu (FOTO)

Svetovno znana trta je letos dala 61 kilogramov zdravega grozdja. Prvega je odrezal Tone Partljič, okronali so tudi vinsko kraljico.
Fotografija: Prvi grozd je utrgal pisatelj Tone Partljič.
Odpri galerijo
Prvi grozd je utrgal pisatelj Tone Partljič.

Pred dnevi so v Mariboru že 34. obrali grozdje najstarejše trte na svetu, ki po mnenju strokovnjakov šteje več kot 400 let. Kljub omejitvam zaradi koronavirusa so pred Hišo Stare trte na Lentu pripravili privlačen kulturno-etnografski program z uvodnim nagovorom mariborskega župana Saše Arsenoviča.

Prireditev ob trgatvi je bila zaradi korone bolj skromna, a nič manj svečana kot sicer.
Prireditev ob trgatvi je bila zaradi korone bolj skromna, a nič manj svečana kot sicer.
Prvi grozd je odrezal, gre namreč za posebno čast, zato vsako leto to pripada izbranemu gostu, 80-letni pisatelj in domačin Tone Partljič. Hkrati so okronali novo mariborsko vinsko kraljico.

Svečana trgatev stare trte je zaključno dejanje vsakoletnega Festivala stare trte in hkrati edinstven protokolarni dogodek mesta Maribor v čast najstarejši trti sveta, na katerega povabijo pomembne goste iz Slovenije in tujine.

Brači so trgali z maskami.
Brači so trgali z maskami.
Kot nam je povedal skrbnik trte in mestni viničar Stane Kocutar, je letos trta dobro obrodila, saj so brači iz Malečnika natrgali 61 kilogramov grozdja: »Kar je še vedno nadpovprečna letina, ki napoveduje novo obdobje zmanjševanja pridelka stare trte.« Zakaj?

»Povprečne letine so bile od 35 do 55 kilogramov,« pove Kocutar. »Lanska letina je bila rekordna, saj smo obrali 107 kilogramov grozdja in stisnili 70 litrov vina žametne črnine. Že nekaj let poteka razprava, da bi trto malo umirili, ji znižali pridelek. Zato v naslednjih letih pričakujemo od 25 do 35 kilogramov grozdja,« pojasni Kocutar.


Žametna črnina z Lenta ima seveda burno zgodovino. »Znano je, da so jo denimo med vojno tamkajšnji stanovalci negovali, imamo fotografijo iz leta 1943.« Po vojni so se razmere spremenile. »Vemo tudi, da je bila med letoma 1967–1972 popolnoma prepuščena sama sebi. Nato so jo spet začeli negovati.«

Znana je tudi zgodba, kako je prišlo do ideje o deljenju potomk. Zgodilo naj bi se med letoma 1985–1988, ko naj bi se po Lentu sprehajala pesnik Tone Pavček z ženo Marijo in mariborski pesnik Herman Vogel. Takratni skrbnik trte, vinogradnik in prvi mestni viničar mag. Tone Zafošnik, je ravno obrezoval staro trto in Marija je vzela rozgo in jo dala v torbico ter jo v domačem vinogradu na Dolenjskem bolj za šalo podtaknila v zemljo. In ta se je čudežno prijela. »Pavčkova sta klicala mag. Zafošnika, kaj naj naredita, kako jo naj negujeta, in začela se je zgodba o potomkah najstarejše trte na svetu,« pove Kocutar. In prav letos mineva 30 let, odkar je mesto Maribor podarilo prvo potomko, ki danes raste na Ljubljanskem gradu.

Že 35. tradicionalna trgatev stare trte na Lentu v Mariboru
Že 35. tradicionalna trgatev stare trte na Lentu v Mariboru
Pisatelj in dramatik Partljič je ob prvem grozdu s stare trte izpostavil, da je Maribor izjemen tudi zaradi pridiha podeželskega, kar je velika posebnost in tudi prednost: »Zato so Mariborčani tako pristni.«

Kot običajno so trgatev nadaljevali malečniški brači, ki so si letos, kot velevajo koronapravila, morali nadeti maske. Med trgatvijo so pod trto nastopili KUD Pošta, Akademska folklorna skupina Študent, glasbenica Patricija Škof in vokalna skupina M.J.A.V.


Vrhunec trgatve pa je bila razglasitev nove mariborske vinske kraljice. Letos je krono prejela 25-letna Neža Jarc iz priznane vinogradniške družine iz Svečine, kjer se s pridelavo vina ukvarja že četrta generacija.

Že 12. mariborska vinska kraljica je v svojem prvem nagovoru obljubila, da se bo v tej vlogi potrudila za prenovo mestnega hriba z mestnim vinogradom, s katerim bo Maribor zares postal vinska prestolnica Slovenije.

Župan Arsenovič je na prireditvi povedal, da se morda 450 let stari trti obeta še lepša prihodnost s prenovo nabrežja reke Drave med Sodnim in Vodnim stolpom, z brvjo, ki bo povezala levi in desni breg reke, ter z nadgradnjo plovnosti na Dravi.

Poznavalci in stari vinogradniki, ki so bili zraven na prvih trgatvah, pravijo, da si niso predstavljali, kakšen razvoj in dodano vrednost bo stara trta prinesla štajerski prestolnici.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije