Predvsem starejši in tisti srednjih let se še spominjajo neštetih mladinskih delovnih akcij, na katerih so vse tja od konca druge svetovne vojne do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja mladi in malo manj mladi iz vse SFRJ, »od Triglava do Vardarja«, udarniško gradili proge, ceste, mostove, nasipe in vodovode. Brigadirski dnevi očitno še niso pozabljeni, saj je te dni potekala študentska delovna akcija.
V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) je 43 študentk in študentov v desetdnevni, 17. Študentski delovni brigadi (ŠDB), ki se je končala v nedeljo, veliko naredilo v občini Dobrovnik. Odločili so se namreč, da bodo tamkajšnjim prebivalcem pomagali obnoviti škodo po lanskih uničujočih poplavah. Med drugim so pomagali pri sanaciji poškodovanih prepustov, ograj in mostov, popravljali in barvali klopi in urejali protipoplavni nasip okoli romskega naselja. Pomagali so pri urejanju gozdne učne poti okrog Bukovniškega jezera in ponudili podporo socialno ogroženim družinam. V teh krajih namreč vlada visoka brezposelnost, še posebno pri mladih, saj jih je skoraj polovica brez dela.
»Z opravljanjem družbenokoristnih del želimo med študenti širiti kulturo humanitarnosti. Pokazati jim želimo, da za dobro vzdušje niso potrebne le materialne stvari, temveč pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Hkrati želimo spodbujati solidarnost do soljudi in med brigadirji ustvarjati občutek, da so s svojo prostovoljno pomočjo pripomogli k lažjemu in boljšemu življenju občanov,« je ob koncu akcije, ki so se je udeležili številni visoki gostje, med njimi tudi predsednik države Borut Pahor, povedala Nina Černel, njena kolegica Bernarda Jeraj pa je dodala: »To so za vse nas izjemne izkušnje in predvsem odlične aktivne počitnice. Že četrtič sem se udeležila ŠDB, in prepričana sem, da bi vsi študentje to morali poskusiti. Tukaj v Dobrovniku in okolici je bilo spet super. Ljudje so odlični, prijazni in gostoljubni. Vse je bilo v najboljšem redu, le nekoliko prevroče je bilo, a tudi to je boljše kot deževje in blato.« Podobno je menil tudi Dejan Spital: »Namen ŠDB je v prvi vrsti pomoč pomoči potrebnim, spodbujanje solidarnosti med študenti, zelo pomembno je tudi druženje, saj se tu sklenejo prijateljstva, ki trajajo še dolgo po zaključku študija. Poleg dela ŠDB združuje zabavo, spoznavanje Slovenije, njenih skritih lepot in raznolikih običajev.« Spomnil je tudi, da se je idejni oče brigade pred 17 leti Zoran Kačičnik zaljubil prav na ŠDB, tokrat pa je s seboj prinesel plod te ljubezni, svojega dojenčka.
Župan navdušen nad člani brigade
Letošnja študentska brigada je bila locirana pri Bukovniškem jezeru, kjer so imeli prostovoljci šotorišče. Njihov dan se je začenjal ob sedmi uri zjutraj z budnico, saj so morali biti ob osmih že na delovnih mestih. Delalo se je do 15. ure, zatem so se mladi družili in nabirali moči za naslednji delovni dan. Brigadirke in brigadirji so bili razdeljeni na delovne skupine, vsaka je imela svojega vodjo, ki je bil odgovoren za organizacijo in nemoten potek dela. Morali so poskrbeti tudi za jedačo in vsak dan je bil nekdo ob brigadirjev odgovoren za pomoč v kuhinji (pomivanje posode, priprava malice, pomoč pri pripravi kosila in večerje, čiščenje tabora). Po končanem delu in kosilu so bile na sporedu popoldanske aktivnosti; druženje z domačini, športne in družabne igre, ogledi krajevnih znamenitosti in spoznavanje kulturne dediščine okoliških krajev, kreativne delavnice...
»Ni se nam treba bati za prihodnost, če imamo takšno mladino, ki namesto poležavanja že zgodaj zjutraj vstane in gre na delovišče, opravi osem ur humanitarnega dela in s tem koga osreči, potem ob 21. uri spet zaseda in se dogovarja za delo naslednjega dne,« pravi župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar, ki je bil navdušen nad člani brigade, za katere pravi, da so »pravi novodobni junaki in udarniki«. Kardinar je z veseljem ugotovil, da so pridni fantje in dekleta v Dobrovniku obnovili tri mostove, zamenjali vse deske, nekatere so bile stare že petindvajset let, prebarvali so tudi ograjo mostu. V Strehovcih so uredili staro cimpračo, pobarvali so fasado, uredili notranje prostore ter okolico. Na Bukovniškem jezeru so obnovili most ljubezni, zamenjali stopnice do energijskih točk, uredili pot do jezera, pri bližnjem romskem naselju so očistili strugo in okrog hiš zgradili nasip.
Čeprav so bili domačini na začetku nekoliko skeptični in nezaupljivi, so bili mladim delavcem, da so jim tako priskočili na pomoč, na koncu zelo hvaležni. Veselilo jih je tudi, da tako radi delajo in da so še vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Podobno je mlade ocenil tudi predsednik Pahor, ki se jim je zadnji dan pridružil ob Bukovniškem jezeru, kjer je skupaj z njimi dokončal most, ki je bil v lanskih poplavah popolnoma uničen, nato pa se jim je pridružil še pri urejevanju turistične poti okoli jezera in tako imenovanega mostu ljubezni, ki bo poslej najverjetneje imel dodatno ime študentski most ljubezni.
