OMEJITEV

Strunjanski rezervat le za 10 ribičev

Objavljeno 09. avgust 2020 10.54 | Posodobljeno 09. avgust 2020 10.54 | Piše: Janez Petkovšek

Med rtoma Strunjan in Ronek bo priobalni gospodarski ribolov odslej močno omejen.

Mrežar se vrača v pristanišče. FOTO: LEON VIDIC
Po uredbi o Krajinskem parku Strunjan je ena pomembnejših nalog zavoda spodbujanje tradicionalnega ribištva. Vodstvo parka je objavilo razpis, s katerim bo 10 izbranim gospodarskim ribičem dovoljeno ribariti v delih rezervata.

Z razpisom namerava upravljavec krajinskega parka prvič doslej omogočiti ribolov le izbranim malim poklicnim ribičem in ne več vsem. Lovili bodo lahko štiri mesece na leto (po dva spomladi in pozno jeseni), in sicer na dveh območjih med rtoma Strunjan in Ronek, pri čemer ta ne bo dovoljen v osrednjem delu med njima, saj gre za strogo varovano območje oziroma naravni rezervat Mesečev zaliv. Komisija jih bo izbrala 10, ki bodo dosegli največ točk.

image
Območje dovoljenega gospodarskega ribolova v Krajinskem parku Strunjan FOTO: KPS

Kot je razvidno iz dogovora o načinu izvajanja gospodarskega ribolova na območju naravnega rezervata Strunjan in o sodelovanju ribičev z upravljavcem Krajinskega parka Strunjan, je pred mrežarji zahtevna naloga. Da bi se lahko prijavil na razpis, mora ribič dokazati, da je v preteklem koledarskem letu izvedel vsaj 60 evidentiranih izhodov na morje.

Ker gre za tako imenovani mali priobalni ribolov, je tudi vprašanje, ali bo sploh dovolj zanimanja za prijavo, saj bodo ribiči smeli v rezervatu uporabljati le ribiške vrvice, stoječe zabodne mreže, trislojne mreže, vrše, osti in kogole (manjša povlečna mreža). Da ne bi lovili premajhnih rib, je predpisana tudi najmanjša velikost očesa stoječe zabodne mreže in trislojne mreže. Prve imajo lahko tako spomladi kot jeseni premer 90 milimetrov, druge pa jeseni 90 in spomladi 64 milimetrov. Da ne bi bilo prevelike gneče, bo dovoljeno na obeh območjih sočasno postaviti le osem stoječih zabodnih mrež (od tega dve na zahodnem in šest na vzhodnem delu) in 66 trislojnih, dolgih največ 30 metrov. Vsaka bo lahko tam stala največ 24 ur, da ne bi prihajalo do nesporazumov zaradi prezasedenosti ribolovnih območij, se bodo morali med seboj dogovarjati sami.

Kdaj bodo lahko lovili, bo upravljavec parka določil vsako leto do 1. februarja. Vsak ribič se bo moral pri podpisu dogovora zavezati, da bo na obrazcu redno zapisoval svoj ulov ter o opaženih posebnostih poročal upravljavcu.

Prostora le za sedmerico

Ker število malih gospodarskih ribičev iz leta v leto upada, direktor Krajinskega parka Strunjan Robert Smrekar ne pričakuje navala na razpis. Če prijav zaradi zahtevnosti in omejitev pri ribolovu ne bo dovolj, bi ga do jeseni, ko naj bi začeli izvajati ribolov v rezervatu, lahko tudi ponovili. Dolgoročno pa je po njegovem prepričanju prostora za največ sedem ribičev, ki love na tradicionalni način.

Za upravljavca parka bodo podatki, ki jih bodo zbrali s pomočjo ribičev, izjemno koristni, saj bodo tako iz prve roke izvedeli, katere vrste rib, mehkužcev, rakov in drugih morskih živali, ki se bodo ujele v mreže, vrše ali na trnke, žive na območju rezervata, kako bogat je bil ulov posameznih vrst, koliko tujerodnih vrst živali je tam (denimo modra rakovica, ribi morski kunec in strelka), ali bo v njihove mreže zašla zaščitena ali redka žival (želva, morski mesec, delfin, ptič vranjek) ali pa razne meduze (rebrača, uhati klobučnjak, morski klobuk, morska cvetača). Prav tako bodo lahko poročali o tem, ali morje cveti oziroma sluzi, ali so opazili pomor leščurjev, školjk in uničenje morskih travnikov, katere kršitve varstvenega režima v rezervatu so opazili ...




Deli s prijatelji