KRITIČEN DO EME
Štrukelj o tem, kakšna je možnost, da dobimo strdek po cepljenju
V Sloveniji sicer še ni bilo zabeleženega primera krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece.
Odpri galerijo
Borut Štrukelj: Tako je mogoče pričakovati, da se krvni strdek po cepljenju s tem cepivom pojavi pri enem od 250.000 ali 300.000 cepljenih. FOTO: Jure Eržen, Delo
Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je na današnji novinarski konferenci o covidu 19 dejal, da zaradi neopredelitve, katerim skupinam posameznikov je cepivo priporočeno, nastaja zmeda v evropskem prostoru, saj se vsaka država zase odloča, za katere skupine prebivalstva bo uporabljala cepivo AstraZenece (AZ). Po njegovih besedah je prenos te odločitve Eme na članice EU razmeroma neobičajen. Na kratko je predstavil, zakaj se je Ema odločila, da je cepiva AZ varno.
»Poleg strokovnjakov, ki redno delujejo v agenciji, je agencija na posvet poklicala najboljše strokovnjake na področju nevrologije, epidemiologije, internistike in ostalih relevantnih zdravstvenih ved. Z njimi so pregledali vse primere na portalu Eudravigilance, ki je javno prosto dostopen in na katerem so zabeleženi vsi primeri omenjenih negativnih stranskih učinkov cepiva. Agencija je poleg podatkov na portalu prejela tudi ostale dodatne podrobnejše podatke o primerih. Po pregledu primerov so pregledali vse klinične in predklinične študije povezane s cepivom. Na predkliničnih študijah na živalskih modelih so pregledali možne pojave vnetja intime žil, skratka žilnega sistema. Dokazov za to, da bi do omenjenih zapletov lahko prišlo v kliničnih in predkliničnih preiskavah niso našli. Ta pojav se je zgodil šele z ogromnih številom cepljenje, kar kaže na izjemno redkost pojave te težave.«
Posebej izdelana je bila študija v ZDA, kjer podjetje AZ poskuša pridobiti dovoljenje za promet s cepivom od ameriške agencije za zdravila, katere namen je bil preverjanje učinkovitosti cepiva, ni potrdila niti enega primera teh zelo redkih strdkov pri 32.000 udeležencih.
Do 22. marca so po vsem svetu vcepili 25 milijonov doz cepiva AZ, med njimi je bilo 26 primerov možganskih venskih tromboz in 24 tromboz v abdomnu. Do 4. 4. so te številke narasle premo sorazmerno z rastjo cepljenj, ob 35 milijonih oddanih odmerkov.
Po izračunih se en primer strdkov pojavi na 250.000–300.000 cepljenj, primer smrti pa na 1,4 milijona cepljenj. »So izjemno redki primeri, a je povezava vidna,« je povedal Štrukelj.
V Sloveniji sicer še ni bilo zabeleženega primera krvnega strdka po cepljenju s cepivom AZ. Vsi, ki so cepljeni s tem cepivom, pa naj bodo pozorni na stanje po cepljenju. »Če so pojavijo znaki hudih glavobolov, motenj vida, motenj krvnega tlaka, je treba poklicati pomoč,« je dejal Štrukelj. Krvne strdke se lahko namreč odpravi. Strdki pri skupini žensk, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, so 1000-krat verjetnejši kot pri cepivu AZ. Povezave med kontracepcijskimi tableti in cepivom AZ pri strdkih ni.
»Poleg strokovnjakov, ki redno delujejo v agenciji, je agencija na posvet poklicala najboljše strokovnjake na področju nevrologije, epidemiologije, internistike in ostalih relevantnih zdravstvenih ved. Z njimi so pregledali vse primere na portalu Eudravigilance, ki je javno prosto dostopen in na katerem so zabeleženi vsi primeri omenjenih negativnih stranskih učinkov cepiva. Agencija je poleg podatkov na portalu prejela tudi ostale dodatne podrobnejše podatke o primerih. Po pregledu primerov so pregledali vse klinične in predklinične študije povezane s cepivom. Na predkliničnih študijah na živalskih modelih so pregledali možne pojave vnetja intime žil, skratka žilnega sistema. Dokazov za to, da bi do omenjenih zapletov lahko prišlo v kliničnih in predkliničnih preiskavah niso našli. Ta pojav se je zgodil šele z ogromnih številom cepljenje, kar kaže na izjemno redkost pojave te težave.«
O tem, zakaj so strdki pri cepljenju s cepivom AZ redek pojav
Posebej izdelana je bila študija v ZDA, kjer podjetje AZ poskuša pridobiti dovoljenje za promet s cepivom od ameriške agencije za zdravila, katere namen je bil preverjanje učinkovitosti cepiva, ni potrdila niti enega primera teh zelo redkih strdkov pri 32.000 udeležencih.
Do 22. marca so po vsem svetu vcepili 25 milijonov doz cepiva AZ, med njimi je bilo 26 primerov možganskih venskih tromboz in 24 tromboz v abdomnu. Do 4. 4. so te številke narasle premo sorazmerno z rastjo cepljenj, ob 35 milijonih oddanih odmerkov.
Po izračunih se en primer strdkov pojavi na 250.000–300.000 cepljenj, primer smrti pa na 1,4 milijona cepljenj. »So izjemno redki primeri, a je povezava vidna,« je povedal Štrukelj.
V Sloveniji sicer še ni bilo zabeleženega primera krvnega strdka po cepljenju s cepivom AZ. Vsi, ki so cepljeni s tem cepivom, pa naj bodo pozorni na stanje po cepljenju. »Če so pojavijo znaki hudih glavobolov, motenj vida, motenj krvnega tlaka, je treba poklicati pomoč,« je dejal Štrukelj. Krvne strdke se lahko namreč odpravi. Strdki pri skupini žensk, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, so 1000-krat verjetnejši kot pri cepivu AZ. Povezave med kontracepcijskimi tableti in cepivom AZ pri strdkih ni.
