Strokovnjak Simon o napadu psa: Krivda je izključno človeška
Potem ko sta streljaj v Varaždinu, dva bulterierja domnevno napadla velikega švicarskega planšarskega psa in njegovo lastnico, o čemer so pisali hrvaški mediji, se postavljajo številna vprašanja o odnosu psa in lastnika, o potencialno nevarnih pasmah in o tem, kdo je tukaj kriv. Z vprašanji smo se obrnili na slovenskega pasjeljubca in predsednika društva Srce za bulle Simona Mihoriča.
Ste si ogledali posnetek? Kaj ste ugotovili?
S posnetka je razvidno, da bulterier, ki ga ženska, ki leži na tleh in ga drži z obema rokama (z levo okrog vratu, z desno pa za ovratnico v predelu vratu), res nima povodca, ampak ta kuža ne renči, kar dokazuje njegova mimika obraza in tudi ne grize ženske. Njegova telesna govorica prej kaže to, da izraža nelagodje, ker se ne more premakniti in pobegniti iz objema. Vsekakor pa ne kaže agresije. Drugi bulterier je na povodcu, kar lahko vidimo v 24. sekundi (za sabo vleče črni povodec, kar lahko večkrat opazimo na posnetku). Prav tako vidim, da je brez povodca švicarski planšarski pes, kar morda pomeni, da je on prvi napadel bulterierja in ga je morda lastnik (ali lastnica) od strahu in šoka izpustil.
Oseba na koncu posnetka ima v roki en povodec, torej ne dva (morda izpuščeni bulterier sploh ni njen), in priklene psa, ki ga ženska drži in tudi med prevzemom druge osebe, spet ni videti renčanja ne grizenja ne agresije, ampak se lepo prepusti osebi, ta pa ga kljub temu s silo pritiska v tla.
Definitivno na posnetku ni napad nevarne pasme, ampak ravs, ki je morda nastal zaradi igračke, zaradi igre, ki se je stopnjevala v rangiranje, vsekakor pa upam trditi, da če bi videli zgodbo od začetka, bi bil prej kriv pes, ki je spuščen, torej švicarski planšarski pes. Kajti v praksi se dokazuje, da je za ravs največkrat kriv izpuščen pes, ki nima odpoklica, ter sili in napade drugega psa. Prav tako vidim še eno napako, in sicer dvigovanje psa v naročje, kar je velika napaka, saj nehote v psu, ki ni v naročju, spodbudimo nagon, da lovi plen, psa, ki je v naročju, pa onesposobimo in ga naredimo še bolj ranljivega.
Čigava je krivda?
V tem primeru je krivda izključno človeška, očitno lastnik izpuščenega psa nima naučenega odpoklica in se je zagnal v bulterierja, ki pa se je samo branil, zdaj pa ga še vi mediji prikazujete za nevarnega. Če bi imeli čivavo v popolnoma enakih okoliščinah, bi bil pa ta ubožec.
Ali veljajo bulterierji za agresivnejšo pasmo?
Najlažje je s predsodki udrihati po pasmi bulterier, ki je vse prej kot agresivna. Je srčna, lastniku predana pasma, primerna za izkušene in odgovorne ljudi, ki so se pripravljeni šolati, da bodo psu lahko vzorni lastniki. So mali manipulatorji, ki jim je treba postavljati meje in so kar trmasti. Izredno so ljubeči do otrok in s pravilno vzgojo in socializacijo so več kot čudoviti spremljevalci.
Obstajajo nevarne pasme?
Nevarne pasme ni in ne obstaja, obstajajo samo nepoučeni, nevzgojeni lastniki.
Kako zahtevni so za vzgojo?
Poudaril bi, da se dolga leta ukvarjam s psi, reševanjem psov iz nemogočih razmer, ki so bili trpinčeni, zanemarjeni ali v premalo izkušenih rokah in lahko zatrdim, da nevarnih pasem ni, kar vam ponavljam že leta in leta.
Če pes nima naučenega 100-odstotnega odpoklica, ga lastnik ne more sprehajati brez povodca. Prav tako je dolžnost vsakega lastnika, da šola psa oziroma sebe, da lahko s svojim znanjem psa nauči, vzgoji in obvlada. Seveda naj spet poudarim na nestrokovnost ali napačen pristop nekaterih tako imenovanih samooklicanih ali pa tudi uradno potrjenih pasjih šol. Včasih se res počutim, kot da živimo v kameni dobi, glede na miselnost nekaterih ljudi. Na internetu in v medijih lahko najdete dovolj gradiva, kjer že dolga leta opozarjam na realno problematiko, na izvor težav pasjega vedenja, ki je posledica napačnega človeškega ravnanja oziroma lahkomiselnosti, nepoučenosti, da se napotijo v narobe pasjo šolo, itd.
Jih imajo lastniki lahko pod nadzorom?
Vse je odvisno od človeka, ki je lastnik psa, kako sposoben je, ni pa odvisno od pasme. Če pes ni družaben, ga ne boš izpostavljal v pasjih parkih, kajti tudi otroka ne pustite v popolnoma neznani družbi, češ znajdi se, ampak mu dajete izbiro, s kom se želi igrati, s kom pa ne, prav tako pa ne dovolite, da drugi otroci skačejo po vašem. Dejstvo pa je, da sta osnova za odnos s psom ljubezen in vzgoja, ne samo nega in prehrana. Tudi sam imam tri bulterierje, dva rešenčka, enega pa sem kupil pri preverjenih vzrediteljih, kajti želel sem si vzgojiti mladička od malega. Poleg njih imam še štiri druge pse, ki prav lepo sobivajo, čeprav imajo nekateri travme od prej.
Koliko bulterierjev je v Sloveniji?
Rekel bi, da jih je manj kot 200.
