Stric Andreja Šifrerja zakopal časovno kapsulo

Te dni so v Žabnici, vasi nekako na pol poti med Kranjem in Škofjo Loko, zaznamovali 110-letnico rojstva pesnika in pisatelja Toneta Šifrerja. »Rodil se je 8. junija 1911 in je 100 let in osem dni starejši od mene. Bil je stric mojega ata in hkrati pevca Andreja Šifrerja. Imel je pet bratov in dve sestri,« je v šolski spis, ki so ga v žabniški podružnični šoli pisali pred kratkim, zapisal Lovro Šifrer. Prav njegov spis je spodbudil, da so letos ob vodstvu neutrudnega sovaščana Jožeta Freliha v Žabnici še malo slovesneje zaznamovali pesnikov rojstni dan.

K partizanom

A gremo po vrsti. Takole pripoveduje Tomaž Šifrer, ki z družino še danes živi na domačiji, od koder je bil doma Tone Šifrer: »Stric Tone je bil zaveden Slovenec, bil pa je tudi izobražen, saj je bil slavist. Pred drugo svetovno vojno, torej okoli leta 1935, zaradi tega ker je mislil s svojo glavo, to pa tedanji oblasti ni bilo pogodu, ni dobil službe, zato je v Žabnici in okolici opravljal priložnostna dela.« Pozneje, nadaljuje zgodbo o stričevem življenju naš sogovornik, je okoli leta 1938 dobil službo na Ptuju, ko se je začela druga svetovna vojna, pa se je pridružil partizanom.

Morda še to: Tone Šifrer je napisal knjigo Kmet in stvari, nekaj njegovih kratkih povesti in povest Mladost na vasi je bilo med vojnama objavljenih v Ljubljanskem zvonu, medtem ko je roman Vrnitev meščana ostal nedokončan.

Četrtošolec Lovro Šifrer je torej življenje znanega sorodnika takole strnil v šolskem spisu: »Bil je dober učenec, pridno se je učil in na koncu postal profesor slovenščine. Zelo rad je delal na kmetiji, zato je večina pesmi in povesti na temo kmečkih ljudi ter predvsem Sorškega polja. Želel je, da je njegovo ime skrito, zato se je poimenoval Jern Ledina. Kar nekaj časa je trajalo, da so ljudje izvedeli, da je to psevdonim Toneta Šifrerja.«


Še eno zanimivost o stričevem življenju nam med pogovorom pove Tomaž: »Preden je šel k partizanom, je svoja dela spravil v škatlo oziroma zaboj, ki ga je zaščitil pred vlago. Ta ne tako majhen zaboj so nato zakopali. Njegov brat Jože, torej moj stric, je vedel, kje je škatla, ampak je skrivnost odnesel v grob. Zapuščine Toneta Šifrerja, v kateri so, predvidevamo, na roko ali na pisalni stroj zapisane pesmi in proza, še do danes nismo našli.«

Ustreljen na Hitlerjev rojstni dan

Literata, ki so mu na domači hiši v preteklosti postavili spominsko ploščo, so med vojno izdali – najprej so ga odpeljali v zapor v Begunje na Gorenjskem, od tod v Mauthausen. »Na Hitlerjev rojstni dan leta 1942 so ga v avstrijskem taborišču Mauthausen ustrelili,« je v šolski spis, ki je nastal letos, zapisal Lovro in sklenil: »Želim si, da bi bil jaz ta srečnež, ki bo nekoč odkril skrivnostno skrinjo z njegovimi zapisi.«

Prav ta spis je bil del pobude, da so letos, ob 110. obletnici rojstva Toneta Šifrerja, slovesnost pripravili v malo večjem obsegu. »Ob vsaki okrogli obletnici se družina zbere na naši domačiji, torej na kmetiji pr' Boncelj, kjer je bil rojen naš prednik Tone Šifrer. Tokrat so pri pripravi slovesnosti sodelovali tudi žabniška šola, krajevna skupnost in pobudnik Jože Frelih, ki je gonilna sila bralnega krožka Društva upokojencev Žabnica,« je pojasnil Primož Šifrer, ki ni samo član kranjske gasilske čete, ampak je tudi nadvse ponosni očka četrtošolca Lovra, ki je svojemu slavnemu predniku nedavno posvetil zares ganljiv spis.