NENAVADNA NESREČA

Štorklja zbila Uroša z motorja

Objavljeno 11. maj 2015 09.15 | Posodobljeno 11. maj 2015 09.18 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Uroš Koritnik preživel trk s štorkljo in se poškodoval, uničen tudi motor.

Štorklje na dolenjskih poljih uživajo. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

NOVO MESTO – »Vse se je zgodilo v sekundi. Štorklja je Urošu priletela v glavo, počilo je, potem pa sta motor in motorist padla po tleh,« je prijateljevo nesrečno srečanje s štorkljo opisal Primož Slemenšek, prijatelj Uroša Koritnika, ki je želel lepo sončno nedeljo, bil je 29. maj 2011, izkoristiti za vožnjo z motorjem. A načrte jim je prekrižala štorklja.

In prav s to živaljo, ki v naši državi velja za zaščiteno živalsko vrsto, so se pred dnevi dobre tri ure ukvarjali na novomeškem okrožnem sodišču. A to je šele uvod v odškodninsko tožbo, saj bo nesrečo pod drobnogled vzel tudi izvedenec cestnoprometne stroke, pa tudi dva šentjernejska policista, ki sta si ogledala kraj dogodka in pomagala poškodovanemu Urošu, bosta pričala, potem pa bo sodnica Tatjana Plut morda že odločila, ali je država Urošu dolžna plačati odškodnino.

Pihal na nosilih

Tisto pomladno nedeljo je bilo vreme kot nalašč za izlete, tudi z motorjem. Tako so Posavci Uroš, Primož in Jože Klavžar sedli vsak na svojega jeklenega konjička in se iz Krškega odpravili na Dolenjsko. Nameravali so se peljati do Kočevja, a njihova pot se je že dopoldne končala na cesti Zameško–Šentjernej.

»Na tem delu ceste je dovoljena hitrost 90 km/h in vozili smo po omejitvah, gotovo ne hitreje, saj smo se peljali skupaj, drug za drugim. Nenadoma pa je s travnika na desni zletela štorklja in me oplazila. Zavrl sem, takrat pa me je zaneslo in sem padel. Ptiča prej nisem opazil, ampak šele takrat, ko me je s krilom zadel v čelado,« se trenutkov pred nesrečo spominja Uroš. Kaj se je dogajalo potem, se ne spominja najbolje, bil je tudi nezavesten, a sta ga kolega, ki sta takoj poklicala policiste in reševalce, kmalu zdramila. Na pomoč je priskočil Matej Mohorič iz Šentjerneja, ki je ravno kolesaril nasproti.

»Ob trčenju s štorkljo nisem vedel, da bi lahko uveljavljal odškodnino, to sem izvedel kakšen mesec po nesreči, potem pa sem bil obveščen, da bi moral o trčenju s štorkljo obvestiti zavod za gozdove. A verjetno noben voznik ne ve, da bi moral to storiti,« je dejal Uroš in dodal, da je moral takoj po nesreči, ko je bil že na nosilih, pripravljen, da ga reševalci poškodovanega naložijo v reševalno vozilo, pihati. Alkotest je pokazal ničlo.

Kakšna je štorklja?

Zaradi telesnih poškodb in uničenega motorja, a tudi strahu, ki se je zaradi nesreče zalezel v kosti – po njej ni nikoli več sedel na težki motor, ima le skuter za mestno vožnjo –, se je Uroš odločil, da toži. Državo.

»Država naj bi odgovarjala za škodo, ker je štorklja uvrščena med zavarovane živalske vrste, odškodnino pa uveljavlja na podlagi 91. do 93. člena zakona o ohranjanju narave, ki določa uveljavljanje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste,« je pojasnila državna pravobranilka Marija Osolnik Šenica in dodala, da pravobranilstvo tožbenemu zahtevku ugovarja, saj naj bi se po njenem mnenju nesreča zgodila zaradi neprilagojene hitrosti, in ne zaradi trka s štorkljo. »Materialnih dokazov o trčenju s štorkljo namreč ni, poleg tega štorklja na kraju nesreče ni bila najdena,« je izpostavila in prav zaradi tega precej nadležno vrtala v Uroša in njegova prijatelja, ali so res prepričani, ali je bila štorklja, kako je štorklja videti in kam je odletela po oplazenju.

A fantje, vsi z večletnimi izkušnjami na motorju, so bili jasni: vsi so štorkljo videli, ko pa je Uroš nezavesten in poškodovan obležal v jarku ob cesti, res nikogar ni zanimalo, v katero smer je odletela ptica. »V tistem trenutku mi je bilo popolnoma vseeno za vse štorklje skupaj. Nismo iskali sledi ptiča, saj smo imeli dovolj skrbi zaradi prijatelja, potem pa še z nalaganjem poškodovanega motorja (tega je odneslo 193 metrov stran, op. p). Prav tako smo morali pobrati Uroševe stvari,« je odvrnil Primož, Jože pa je ostro zavrnil namige, da bi bila lahko hitrost kriva za Urošev padec: »Če te nekaj zadene v glavo, nimaš možnosti, da bi se obdržal na motorju. Sicer smo vozili v skupini in v takšni vožnji moraš paziti na kolege. Sploh pa smo pripeljali izza ovinka v ravni del, ki se znova nadaljuje v ovinek.« Jože je imel tudi jasen odgovor, kako je lahko opazil štorkljo, ki se je zaletela v Uroša, če je vozil zadnji v koloni: »Pri vožnji v skupini je pomembno, da ne vozimo povsem drug za drugim, ampak da je prvi malo bolj na levi strani svojega pasu, drugi na desni, spet tretji nekoliko ven od roba ceste. Tako si ne zakrivamo pogleda in zato sem lahko videl Uroša.«

Država sama sebi ne verjame

Kot je pojasnil odvetnik Iztok Starc iz Odvetniške družbe Grilc, Starc & Partnerji, ki zastopa Koritnika, je odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, urejena z zakonom o divjadi in lovstvu. »Odgovornost države je objektivna, kar pomeni, da država odgovarja za škodo ne glede na krivdo. Glede na navedeno je tudi za škodo, ki jo povzroči štorklja, objektivno odškodninsko odgovorna država, saj je štorklja z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah zavarovana kot domorodna živalska vrsta.«

A država je, kot izpostavlja odvetnik, potencialnim oškodovancem predpisala še eno oviro: »Potencialni oškodovanec mora škodo prijaviti v roku treh dni od nastanka, in to ne komur koli, ampak točno določenemu državnemu organu oziroma pristojni instituciji. V primeru zavarovanih vrst živali, kamor spada tudi naša štorklja, je to Zavod za gozdove Republike Slovenije. Seveda je naivno pričakovati, da je povprečni državljan toliko pravno podkovan, da bi pravočasno in pristojnemu organu prijavil škodo, ki mu jo je povzročila zavarovana vrsta živali. Če tega ne stori, po mnenju države izgubi pravico za uveljavljanje kakršne koli povzročene škode.«

Resda nesreča ni bila prijavljena Zavodu za gozdove Republike Slovenije, vendar jo je takoj obravnavala policija, ki je o tem sestavila uradni zapisnik. »Še en absurd konkretne zadeve je, da država očitno tudi sama sebi ne verjame, da se je škodni dogodek s štorkljo sploh zgodil, čeprav je o dogodku policija (= država) sestavila uradni zapisnik. Državno pravobranilstvo namreč izpodbija ugotovitve, ki izhajajo iz policijskega zapisnika, pri čemer so te ugotovitve potrdile tudi priče – očividci trka štorklje z motoristom. Z oškodovancem ne želi doseči dogovora o odškodnini, s sodnim postopkom pa sama sebi po nepotrebnem povzroča še dodatne stroške in izplačilo odškodnine časovno zamika v negotovo prihodnost,« je še dodal odvetnik Iztok Starc. Obravnava se bo nadaljevala čez mesec dni. 





Deli s prijatelji