AKTIVNA UPOKOJENCA

Stoletnika še vedno ribarita na Idrijci

Objavljeno 29. maj 2020 21.51 | Posodobljeno 29. maj 2020 16.07 | Piše: Janez Petkovšek

Ivan Bevk in Franc Pagon ribiških palic nočeta postaviti v kot. V domu RD Idrija so jima ob visokem jubileju priredili sprejem.

Ivan Bevk prejema čipkaste ribe iz rok predsednika RD Idrija Zorana Babiča. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Da nekdo dočaka svojo stoletnico, danes ni več nič posebnega, da v neki organizaciji ali društvu hkrati proslavijo kar dve, pa je redkost. In prav to se je v torek popoldne zgodilo v ribiškem domu Ribiške družine Idrija. Posebno slovesnost so pripravili dolgoletnima članoma in še vedno aktivnima ribičema muharjema Francu Pagonu in Ivanu Bevku.

Čeprav je udeležbo na sprejemu RD Idrija in Ribiške zveze Slovenije v Srednji Kanomlji pri Idriji Franc Pagon zaradi slabšega počutja tik pred zdajci odpovedal, pa je navzoče toliko bolj že s svojim prihodom impresioniral Ivan Bevk. V spremstvu sina Sama, ki je tudi znani državni poslanec iz Idrije, je namreč tja prikorakal s čvrstim korakom brez palice ali druge dodatne opore. Kot nam je pozneje povedal v pogovoru, je recept za tako čilost vsakodnevna jutranja telovadba, kozarček dobrega belega ali rdečega vina, dobra, a ne preobilna hrana, ter veliko gibanja v naravi.
Franc je bil matičar
Franc Pagon iz Zakojce, ki je stoletnico življenja praznoval že 11. novembra lani na slovesnosti Društva upokojencev in občine Cerkno, ima podobno življenjsko pot kot Ivan Bevk. Tudi on je bil partizan, po vojni pa je bil uslužbenec v javni upravi. Mnogi ga poznajo kot matičarja, prav tako pa kot prizadevnega ribiča v RD Idrija, ki ga pokonci drži delo v domači delavnici in na vrtu.

image
Set muh in slovar je dobil v dar od Ribiške zveze Slovenije. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Svojega častnega člana so na svečani sejni upravnega odbora RD Idrija vsi sprejeli z velikim spoštovanjem in občudovanjem, saj je ena redkih ribiških legend v tej družini in na Idrijskem nasploh. Član RD Idrija je namreč že od leta 1964 (Franc Pagon od leta 1965), v tem času pa je delal tako rekoč v vseh organih, za kar je že pred leti dobil najvišje ribiško priznanje prvega reda.

Darilo bo takoj preizkusil

Predsednik RD Idrija Zoran Babič, ki je slavljencu v spomin predal umetniško čipko z motivom odrasle ribe in dveh mladic (izdelali so jo v Čipkarski šoli Idrija), je povedal, da je na oba stoletna ribiča izjemno ponosen, saj sta kljub visoki starosti še vedno aktivna in celo še vedno muharita v Idrijci ali drugih priljubljenih vodah.
70 let sta že poročena Marija in Ivan Bevk.

Ob darilu Ribiške zveze Slovenije so Ivanu Bevku zasijale oči. Tajnik RZS Igor Miličić mu je namreč poleg knjige z naslovom Ribiški slovar podaril še leseno škatlico z več vrstami umetnih muh. Njegov komentar je bil, da bo šel že ta ali prihodnji teden na Idrijco v svoj priljubljeni revir A na robu mesta Idrija preizkusit, kako lovne so. V aprilu je bil za vodo že dvakrat, zdaj pa ga k njej vleče še bolj. Zato ni čudno, da je med slovesnostjo kar nekajkrat odšel do Kanomljice opazovat ribe in do ribogojnice za gojitev plemenite soške postrvi ob ribiškem domu. Bil je namreč eden od pobudnikov za njeno postavitev konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.
image
Franc Pagon s svojo prvo ujeto ribo za pasom leta 1965, ko je postal član RD Idrija. FOTO: OSEBNI ARHIV

Po pogostitvi nam je Ivan z veseljem povedal nekaj več o svojem življenju. Rodil se je 23. maja 1920 na kmetiji v zaselku Čeplez blizu Planine pri Cerknem, kjer je številna družina kmetovala v težkih razmerah zaradi zgodnje očetove smrti. Med drugo vojno je bil najprej aktivist OF, nato je februarja 1943 odšel v partizane, kjer je bil v Vojkovi brigadi komandir in politkomisar druge čete, v eni od bitk pa tudi ranjen. Pozneje je nadaljeval vojaško kariero v JLA (upokojen kot major), med letoma 1957 in 1970 je bil načelnik oddelka za ljudsko obrambo v Idriji, še v letu 1974 pa tudi delegat takratnega družbenopolitičnega zbora. V ribištvu je aktiven od leta 1964 (bil je tajnik, gospodar, ribiški čuvaj ...), še pred dvema letoma pa je bil aktiven v disciplinski komisiji. Za svoje delo je prejel številna občinska in državna odlikovanja.

Kapitalci ga ne zanimajo

Z ženo Marijo, ki ima 94 let, v zakonu živi že 70 let, ga pa jezi, ker platinaste poroke in svoje stoletnice zaradi koronavirusa še niso mogli proslaviti v širšem družinskem krogu. Veliko sorodnikov imata namreč v Avstriji, tako da na veliko zabavo računa poleti. Nedavno so oba jubileja proslavili v družinskem krogu, sin Samo mu je ob tej priložnosti podaril posebej zanj polnjeno serijo buteljk belega chardonnayja s spominsko etiketo.
image
Platinasta zakonca letos slavita dvojni jubilej. FOTO: SAMO BEVK

Čeprav z ženo že od leta 1956 živita v bloku v Idriji, Ivana nenehno vleče k vodi in na ranč. Z ribolovom je uspešno okužil oba sinova (Velemir je že pokojni, Samo pa ga redno spremlja na ribolovih na Idrijci), več vnukov in pravnukov. Najraje lovi na lastne muhe, ki jih je včasih izdelal prek 100 na leto. Večinoma zase, nekaj pa jih je tudi prodajal prijateljem. Žal, pravi Ivan, za ribolov ni navdušil žene, a je bil zadovoljen že s tem, da ga je pri muharjenju mnogokrat opazovala in se nad pogostimi ribiškimi odhodi ni preveč jezila. Čeprav so pred desetletji ribiči v Idrijci, Kanomljici in drugih vodah RD Idrija nalovili tudi do tri tone postrvi in lipanov na leto, je sam najraje lovil iz užitka, ne zaradi ribjega mesa. Tudi ni bil lovec na kapitalne ribe, saj je njegova največja riba dvokilogramska potočna postrv.

Bevkova druga ljubezen je vrt, ki ga ima na Poljančevem griču že pol stoletja. Iz Idrije do njega vodi strma pot, ki jo bo te dni poskušal premagati peš, da vidi, ali je še v primerni kondiciji za polurni vzpon. Tam večinoma sam prideluje vrtnine in sadje, v krušni peči na prostem pa večkrat speče celo deset hlebcev kruha naenkrat. 




Deli s prijatelji