SKLAD IVANA KRAMBERGERJA
Štirje pogorelčki kmalu v novem domu
Bernardki Krznar in njeni hčerki ter trem sinovom je oktobra lani ostalo le tisto, kar so imeli na sebi. Drage bralke in bralci ste zanje v Sklad Ivana Krambergerja prispevali kar 10.000 evrov.
Odpri galerijo
Še malo, pa bo dokončana.
Tisto sredo, 21. oktobra lani, so ognjeni zublji na Zgornji Ložnici pod Pohorjem petčlanski družini Krznar življenje obrnili na glavo. Zagorelo naj bi zaradi izredno močnega vetra, ki je dimu in iskram preprečeval izstop skozi dimnik. Hiša je bila uničena in so jo morali porušiti, izgubili pa so tudi vse, kar so imeli: mami samohranilki Bernardki in štirim otrokom, takrat starim od 11 do 19 let, je ostalo zgolj tisto, kar so imeli na sebi. Najstarejšemu, zdaj 20-letnemu sinu Davidu, je uspelo rešiti še muco.
Toda v nesreči niso ostali sami. Pomoč je začela prihajati z vseh strani, oblačila, obutev, živilski proizvodi, gradbeni material, oprema, denarni prispevki. Tudi bralke in bralci Slovenskih novic ste se izredno izkazali, saj ste za Krznarjevo in njeno štiriperesno deteljico prek Sklada Ivana Krambergerja zbrali kar 10.000 evrov! Številni ste pomagali tudi s paketi in pismi podpore družini, ki je že pred požarom ostala brez Bernardkinega očeta, ta je bil vsem v veliko oporo in je veliko pomagal na kmetiji.
»Težko se je zahvaliti vsakemu posamezniku ali skupinam, ki so nam tako ali drugače pomagali. So pa nam prav dobri ljudje iz naše vasi, z bistriškega območja in iz vse Slovenije vrnili vero v človeka. Vrnili so nam upanje v življenje, in tako smo lažje preživeli minule tedne in mesece. Po tej poti se zahvaljujem vsem, gasilcem, občini Slovenska Bistrica, bralcem Novic, štabu CZ, OZ RKS Slovenska Bistrica, predsedniku KS Zgornja Bistrica Stanetu Skubicu in mnogim drugim, saj se je težko spomniti vsakega posameznika, ki jih je bilo res veliko,« je bila ob predaji prispevka naših bralcev hvaležna Bernardka.
Kot je povedala, so kratek čas po požaru živeli pri njeni sestri v okolici Slovenske Bistrice, medtem pa sta jim občina in CZ uredila stanovanje v bloku, kjer zdaj čakajo na vselitev v novo hišo – to naj bi se zgodilo konec maja. Poleg fasade in še nekaj malenkosti na objektu je seveda treba poskrbeti še za notranjo opremo. Urejeni pa so že ograja, estrihi, kanalizacija, vodovodna napeljava, elektrika.
Krznarjevi sicer pravijo, da jim je lepo tudi v bloku, vendar so vajeni življenja na podeželju, med svojimi kravami, mačkami, psi. Zato se mama Bernardka in njeni zdaj že nekoliko starejši otroci, David, ki je končal Srednjo biotehniško šolo Maribor in je po požaru dobil službo pri bistriškem Impolu, 17-letna Nastja, dijakinja predšolske vzgoje v Mariboru, 16-letni Anej, dijak Srednje lesarske šole Limbuš, in 11-letni Anžej, učenec 6. razreda OŠ Zgornja Ložnica, veselijo, da bodo kmalu spet na svojem. V lepi hiši, ki so jo v veliki meri gradili sami, pomagali pa so jim tudi prijatelji.
»Večinoma je mladina ob sobotah prihajala na t. i. delovne akcije in bili so enkratni. Tudi sosedje, znanci, prijatelji, domači gasilci in mnogi drugi so se izkazali, pa seveda šole, še zlasti naša, ki je v celoti poskrbela za Anžeja. Sami pa kajpak nismo mogli vsega narediti, potrebni so bili mojstri različnih profilov, za vse skupaj je skrbel projektant in nadzornik Peter Ramšek,« nadaljuje Bernardka in dodaja, kako so dobri ljudje poskrbeli tudi za veliko hrane za psa in mačke.
»Hvaležna sem vsem, a tudi ponosna na svoje otroke, ker so pokončno prenesli vse težave, ki so nas prizadele lani, in zdaj lahko s skupnimi močmi nadaljujemo svoje življenje na kmetiji, ki ga ne bi opustili za nič na svetu. Že moji starši so delali tukaj, nikoli niso šli na dopust, saj so želeli, da bi nam bilo lažje in boljše.«
Pomoč z vseh strani
Toda v nesreči niso ostali sami. Pomoč je začela prihajati z vseh strani, oblačila, obutev, živilski proizvodi, gradbeni material, oprema, denarni prispevki. Tudi bralke in bralci Slovenskih novic ste se izredno izkazali, saj ste za Krznarjevo in njeno štiriperesno deteljico prek Sklada Ivana Krambergerja zbrali kar 10.000 evrov! Številni ste pomagali tudi s paketi in pismi podpore družini, ki je že pred požarom ostala brez Bernardkinega očeta, ta je bil vsem v veliko oporo in je veliko pomagal na kmetiji.
Krznarjevi že komaj čakajo na maj. FOTOgrafije: Oste Bakal
»Težko se je zahvaliti vsakemu posamezniku ali skupinam, ki so nam tako ali drugače pomagali. So pa nam prav dobri ljudje iz naše vasi, z bistriškega območja in iz vse Slovenije vrnili vero v človeka. Vrnili so nam upanje v življenje, in tako smo lažje preživeli minule tedne in mesece. Po tej poti se zahvaljujem vsem, gasilcem, občini Slovenska Bistrica, bralcem Novic, štabu CZ, OZ RKS Slovenska Bistrica, predsedniku KS Zgornja Bistrica Stanetu Skubicu in mnogim drugim, saj se je težko spomniti vsakega posameznika, ki jih je bilo res veliko,« je bila ob predaji prispevka naših bralcev hvaležna Bernardka.
Zlasti notranjost je treba še urediti.
Kot je povedala, so kratek čas po požaru živeli pri njeni sestri v okolici Slovenske Bistrice, medtem pa sta jim občina in CZ uredila stanovanje v bloku, kjer zdaj čakajo na vselitev v novo hišo – to naj bi se zgodilo konec maja. Poleg fasade in še nekaj malenkosti na objektu je seveda treba poskrbeti še za notranjo opremo. Urejeni pa so že ograja, estrihi, kanalizacija, vodovodna napeljava, elektrika.
Ponosna na otroke
Krznarjevi sicer pravijo, da jim je lepo tudi v bloku, vendar so vajeni življenja na podeželju, med svojimi kravami, mačkami, psi. Zato se mama Bernardka in njeni zdaj že nekoliko starejši otroci, David, ki je končal Srednjo biotehniško šolo Maribor in je po požaru dobil službo pri bistriškem Impolu, 17-letna Nastja, dijakinja predšolske vzgoje v Mariboru, 16-letni Anej, dijak Srednje lesarske šole Limbuš, in 11-letni Anžej, učenec 6. razreda OŠ Zgornja Ložnica, veselijo, da bodo kmalu spet na svojem. V lepi hiši, ki so jo v veliki meri gradili sami, pomagali pa so jim tudi prijatelji.
Usodnega oktobrskega dne so bili doma trije družinski člani: Bernardka in David sta v hlevu molzla krave, ko sta zaslišala jok in kričanje najmlajšega Anžeja, ki je prvi opazil, da gori ostrešje. »Hudo je gledati, kako gori vse, kar imaš, in veš, da boš ostal brez strehe nad glavo. Letela sem v hišo, da bi kaj rešila, a mi v tisti paniki in šoku ni uspelo prav nič. Zgorelo je vse, tudi denar, ki ga je David privarčeval za avtošolo. Gasilci so sicer hitro prišli, a jim žal ni uspelo veliko rešiti,« nam je po požaru povedala Bernardka. Pogasili so ga gasilci iz PGD Zgornja Bistrica, PGD Slovenska Bistrica, PGD Tinje in PGD Videž. Gašenje je oviral močan veter, v požaru pa sta bila po prvih podatkih uničena ostrešje in zgornja etaža objekta. Pozneje je statik ocenil, da je objekt treba porušiti.
»Večinoma je mladina ob sobotah prihajala na t. i. delovne akcije in bili so enkratni. Tudi sosedje, znanci, prijatelji, domači gasilci in mnogi drugi so se izkazali, pa seveda šole, še zlasti naša, ki je v celoti poskrbela za Anžeja. Sami pa kajpak nismo mogli vsega narediti, potrebni so bili mojstri različnih profilov, za vse skupaj je skrbel projektant in nadzornik Peter Ramšek,« nadaljuje Bernardka in dodaja, kako so dobri ljudje poskrbeli tudi za veliko hrane za psa in mačke.
»Hvaležna sem vsem, a tudi ponosna na svoje otroke, ker so pokončno prenesli vse težave, ki so nas prizadele lani, in zdaj lahko s skupnimi močmi nadaljujemo svoje življenje na kmetiji, ki ga ne bi opustili za nič na svetu. Že moji starši so delali tukaj, nikoli niso šli na dopust, saj so želeli, da bi nam bilo lažje in boljše.«
