ROGAŠKA SLATINA – Tokrat pišemo o poslih, newyorških obtožbah in naložbah v ameriške nepremičnine Bojana Bevca, zastopnika številnih slovenskih podjetij v ZDA.
Njegovo ime je v Sloveniji in na Hrvaškem znano iz afer gospodarske mahinacije
Marca 2006, ko je bil direktor Steklarne Rogaška, so ga avstrijske oblasti po Interpolovi mednarodni tiralici izročile Hrvaški. Proti njemu so vodili kazenski postopek zaradi suma, da je kot krizni menedžer PIK Vrbovca zlorabil položaj in podjetje oškodoval za skoraj 17 milijonov kun. Na čelo hrvaškega podjetja je prišel 2001. iz New Yorka, na položaju je bil vse do 2004. Sumili so ga, da je z denarjem podjetja plačeval kredite, ki jih je najel za svoje ameriško podjetje Adria Management, in izvajal malverzacije v skupni vrednosti takratnih 544 milijonov tolarjev. Na občinskem sodišču v Veliki Gorici so ga na začetku 2008. nepravnomočno obsodili na pet let zapora, obtožbe pa mu niso ušle niti za neustrezno vodenje najuspešnejše slovenske steklarne. Medijsko pozornost je pritegnila novica, da je bil Bevc tudi po oškodovanju Steklarne Rogaška za 230.000 evrov še vedno na njeni plačilni listi. Revizorji so v Rogaški 2004. odkrili vrsto nepravilnosti v poslovanju med letoma 2000 in 2003. V članku Kam so odtekale milijarde je Delo pisalo, da so revizorji »odkrili nenavadno transakcijo, s katero je steklarna aprila 1999 namesto ameriške firme Linden plačala 2,6 milijona ameriških dolarjev posojila ameriški banki LBS, nobeden od članov nekdanje uprave pa ni znal pojasniti, zakaj so to storili. Zanimivo je, da je steklarna Lindnu, katerega izvršni direktor je zdajšnji direktor steklarne Bojan Bevc, še lani odpisala 650.000 ameriških dolarjev terjatev. Zakaj je terjatev nastala, ni znano, revizorji so le ugotovili, da je Davorin Škrinjarič terjatev najprej spremenil v dolgoročni kredit, ki pa ga je Davor Šenija lani odpisal. Zaradi pomanjkanja dokumentacije so revizorji le po prometu pri banki LBS v New Yorku, kjer je imel Linden odprta dva računa, sledili njegovim številnim transakcijam. Te revizorske ugotovitve pa bi lahko zbudile sum, da so prav te transakcije skrivale največje prelivanje sredstev iz steklarskega sistema in da je bil Linden le poštni predal za posle, ki so potekali v ameriški družbi Globtrade, katere direktor je bil Bojan Bevc. Nekatere terjatve iz teh transakcij so še odprte, med drugim 150.000 dolarjev kredita, ki ga je Linden dal podjetju Adria Investment, ki ga je ustanovila družba Globtrade.«
Nepremičnine v New Yorku
Posli in življenje kontroverznega podjetnika skrivajo številne razkošne nepremičnine, v katerih je Bevc živel v ZDA, točneje v New Yorku, pa tudi do zdaj neznane transakcije in tožbe, ki sta jih proti njemu sprožili dve ameriški podjetji oziroma podružnici slovenskih podjetij na newyorških sodiščih. V enem primeru gre za tožbo Kopo Internationala, ameriške podružnice industrije jekla Metal Ravne in uvoznika železa Acronija z Jesenic, oba v večinskem lastništvu tajkuna Tiborja Šimonke. Tožba proti Bevcu z 8. septembra 2003 se je nanašala na denarne transferje za 2,84 milijona dolarjev. Od začetka 1997. naj bi Bevc opravil neavtorizirane transakcije v tem znesku z računa Kopo Internationala na račune svojih newyorških podjetij Globtrade USA, pozneje Adria Management, in Dora Foods, od tega pa je upravičil le slabih 350.000. Tožba ameriških podjetij SI Chemicals Corp, MP International in ljubljanske K. K. L., mednarodna trgovina, z dne 23. aprila 2007 je Bevca in njegovo podjetje bremenila malverzacij in skupne škode za dobrih 983.000 dolarjev. Proti Bevcu je vnesla zaznamek in sprožila tožbo tudi Chase Home Financial avgusta 2006 zaradi neplačevanja obrokov pri nakupu nepremičnine v zvezni državi New York. Že prej, 1998., se je na sodišču znašlo tudi Bevčevo newyorško podjetje Globtrade USA zaradi neupoštevanja določil neke pogodbe, tožnik pa je bil nizozemski izvoznik J. Gosschalk & Zoon BV.
Iz ameriških registrov je razvidno, da je bilo prvo podjetje, ki ga je Bevc ustanovil v New Yorku, Globtrade USA, in sicer novembra 1998, zastopnika pa sta bila še Mladen Tišljarec in Tone Valas. Od februarja 1991 je bil Bevc predstavnik Linden Importinga, ameriškega zastopnika Steklarne Rogaška, katere šefa sta bila takrat Davor Škrinjarič in Boris Kidrič. Od januarja 1998 je posloval prek Adria Managementa in Cinchem USA, od februarja 2000 pa tudi prek Sigo Inc. Vsa podjetja so imela sedež v New Yorku na naslovu One Penn Plaza, pisarna št. 3331, v znani stolpnici na Manhattnu s 57 nadstropji. V zemljiških knjigah New Yorka so shranjeni številni dokumenti s podpisom Bojana Bevca, a ne kot fizične osebe, temveč kot direktorja omenjenih podjetij. V vseh primerih je kot stranka omenjen LBS, ameriška podružnica Nove Ljubljanske banke. Dokumenti nosijo različne datume, tako se tudi razlikujejo podpisniki za LBS, denimo Goran Gazivoda, Jelka Nučič in Gregor Kaiser.
V ameriških letih je Bojan Bevc živel v New Yorku ter New Rochellu in Scarsdalu v isti zvezni državi, ti podatki pa so na voljo v različnih ameriških registrih in spletnih profilih članov celotne družine na mylife.com, Bojana, Ljubomire, Neže in Miklavža. Pri Bojanu piše, da se je rodil 1950., trenutno živi v Scarsdalu, 2007. pa je živel v New Yorku. Ljubomirin profil pove več: 1990. je živela v New Rochellu, od 2003. v Scarsdalu, sorodstveno je povezana z Bojanom, Nežo in Miklavžem Bevcem, ki je star 29 let in živi v New Yorku. Ob Neži piše le, da živi v New Yorku, njen profil na linkedinu pa razkriva, da je analitičarka pri Deutsche Bank v Velikem jabolku in da je diplomirala na univerzi Georgetown. Na njenem profilu na družabnem omrežju so tudi fotografije privlačnega dekleta, ki bi se zlahka vklopila tudi v višje newyorške sloje.
Družina v petih apartmajih
Družina Bevc je na začetku 90. let živela na naslovu 22 Indian Hill Rd v New Rochellu. Urbana vila je bila sestavljena iz petih apartmajev, zadnja prodaja pa je bila zabeležena 24. februarja 2005, ko je bila opravljena kupoprodajna transakcija v vrednosti 725.000 dolarjev. Samo mesto New Rochelle šteje okoli 77.000 prebivalcev, velja pa za drugo najboljše mesto za sprehajalce v zvezni državi New York. Z evropskega zornega kota je takšna ocena bizarna, a za ZDA je to velik adut: namreč, v številnih ameriških mestih se prebivalci sploh ne sprehajajo, tudi zaradi nevarnosti, zato je možnost prostega gibanja po ulicah zadetek v polno. Bevčeva otroka sta torej lahko odraščala v mirnem okolišu, kar je redko za ameriške razmere. Nato so živeli v vili na naslovu 40 Baron Place v Scarsdalu, ki je trenutno vredna preko 810.000 dolarjev, nazadnje pa je bila prodana 22. decembra 2000 za 392.000 dolarjev, in sicer odvetniku Marku Scheru. V Scarsdalu živi okoli 17.000 ljudi, vila pa stoji v četrti Greenburg East, obkroženi z gozdom. Lokacijo najdemo le 30 kilometrov od newyorškega vrveža, hkrati pa nima nič skupnega z bivanjem v metropoli. Tamkajšnji lastniki nepremičnin, predvsem iz višjih slojev, imajo tako velikanski privilegij, da živijo v idili, hkrati pa so neverjetno blizu svetovljanskega mesta, četrt Bevčevih pa je znana tudi po čudovitem parku Greensburgh; lahko torej sklepamo, da si je Bevc v ZDA našel kotiček, ki bolj spominja na domovino Slovenijo kakor na novo celino.
Januarja 2005 je kupil tudi veliki ranč v Scarsdalu na naslovu 11 Rockhill Lane. Kot smo že povedali, so ga zaradi neodplačevanja kredita tožili upniki, tako se je 2007. nepremičnina celo znašla na javni dražbi.
Ranč prodaja za poldrugi milijon dolarjev
Glede na čas nakupa je jasno, da je bila transakcija izpeljala v obdobju, ko so slovenski revizorji potrdili finančne malverzacije, a ker je na ameriških spletnih straneh, kjer je nepremičnina evidentirana, zdaj vpisano ime lastnika Bojana Bevca, kaže, da je že poplačal dolgove. Ranč je sicer zdaj na prodaj za 1,495.000 dolarjev. Čudovita pritlična hiša, velikosti okoli 300 kvadratnih metrov, s štirimi spalnicami in štirimi kopalnicami, urejena v evropskem slogu, s pohištvom iz naravnega lesa, kamnito kuhinjo in Boschevimi napravami, z veliko zemljišča. Oglas spremlja tudi bogata fotogalerija, posnetki pa razkrivajo tudi gozdnato okolico in veliki bazen, seveda z zimskim pokrovom.
Dolarski milijonar
Bojan Bevc je torej, sodeč po vrednosti te nepremičnine, v Ameriki postal milijonar, nepremičninska transakcija pa je uspela tudi njegovemu sinu Miklavžu. Na profilu mylife.com je ob njem zapisano tudi delovno mesto Goldman Sachs & Co., in ker gre za slovito ameriško investicijsko in finančno družbo, je jasno, da je Bojan očitno veliko denarja namenil šolanju svojih otrok, da bi se lahko prebili do uglednih položajev v New Yorku. Miklavž se je v zemljiške knjige Velikega jabolka vpisal 13. septembra 2006, ko je kupil stanovanje na Manhattnu. Iz dokumenta je razvidno, da je Bevc mlajši, čigar naslov je bil prej 11 Rock Hill Lane v Scarsdalu, kupil stanovanje št. 1 na naslovu 237 Eldridge Street v New Yorku. Nepremičnino je kupil od Donata Gonzalesa za 220.000 dolarjev. Miklavževo stanovanje je na nepremičninskem tržišču zdaj ponujeno za 325.000 dolarjev, fotogalerija pa razkriva odlično lokacijo, Lowe East Side na Manhattnu, oddaljeno le dve ulici od slovitih četrti Little Italy in Chinatown. Kot prodajni adut je navedeno, da gre za prenovljeno stanovanje, ki se ponaša z geslom največje 30-kvadratno stanovanje, ki ste ga kdaj videli. Stoji v šestnadstropni stavbi s 40 stanovanji, zgradba je prenovljena, iz rdeče opeke, v mirni ulici z drevoredom, torej je Miklavževo majhno stanovanje pravzaprav nepremičninski dragulj.
Ali omenjena oglasa za prodajo pomenita, da družina Bevc načrtuje nov nepremičninski podvig v ZDA, bo pokazal čas. Uradni list RS razkriva zanimiv podatek, in sicer da je Bevc 2008. dobil dovoljenje za voditelja čolna in potrdilo za radijsko postajo, torej se v prostem času očitno predaja navtičnim čarom. Kakor koli že, tudi Bojan Bevc dokazuje, da pot do ameriških nepremičnin ni trnova, temveč odvisna predvsem od poslovnih potez, ki bi jim vsaj po pravilu moral slediti sodni epilog. V tem primeru kar na dveh celinah.
Knjiga
V Slovenskih novicah objavljeni zapisi o premoženju slovenskih bogatašev bodo izšli v dopolnjeni izdaji knjige Kondo, kondo. Njena osnovna verzija, ki razgalja bogastvo eksjugoelite, je izšla julija 2011 na Hrvaškem.
V skladu z zakonom o medijih objavljamo popravek (15.2. 2012):
Naslov: Tibor Šimonka nikoli ni bil in ni lastnik jeklarn Acroni in Metal Ravne
Zaradi navedbe številnih nepreverjenih in napačnih dejstev novinarke Irene Divković Milanović dne 11. 2. 2012 o vlogi in položaju Tiborja Šimonke v skupini SIJ – Slovenska industrija jekla in o družbi Acroni, članici skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, v članku »Steklarna Rogaška je šla k vragu, Bojan Bevc pa je močno obogatel« demantiramo napačne navedbe. Proti Bojanu Bevcu je tožbo sprožila samo družba Kopo International, hčerinsko podjetje jeklarne Metal Ravne. Jeklarna Acroni ni nikoli sprožila sodnega postopka proti Bojanu Bevcu. Nadalje jeklarna Acroni ni uvoznica železa, kot navaja novinarka, temveč proizvajalka visokokakovostnih jekel z visoko dodano vrednostjo. Obe vrhunski jeklarni Acroni in Metal Ravne sta v lasti skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, katere večinski lastnik je ruska družina Zubitskiy oziroma njeno podjetje Dilon. Tibor Šimonka, ki ga novinarka označuje s tajkunom in z večinskim lastnikom Acronija in Metala Ravne, ni tajkun in tudi ni neposredni ali posredni lastnik kakršnegakoli, kaj šele večinskega deleža družb Acroni in Metal Ravne. Tibor Šimonka je predsednik uprave skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, ki je ena izmed najuspešnejših gospodarskih skupin v Sloveniji, ena največjih izvoznic in zaposlovalk ter nosilka stabilnosti in razvoja slovenskega gospodarstva.
