Ste vedeli, kaj si je obesila v pisarno predsednica Pirc Musarjeva? (FOTO)

Skozi predsedniško palačo je v petek popoldne zavel svež vetrič. Ne le, ker imamo prvič v zgodovini predsednico in ker se v njej vse bolj domače počuti Nataša Pirc Musar. Skozi njene impresivne prostore se je namreč sprehodila skupina okoli 50 dijakov iz vse Slovenije in s predsednico v Kristalni dvorani nato pretresala žgoče tematike, ki očitno ne skrbijo zgolj državnikov po vsem svetu, temveč tudi mlade generacije.

Sploh dekleta so bila navdušena nad pogovorom z žensko predsednico. Seveda pa ni šlo niti brez selfiejev.

»Bili smo slišani. Prisluhnila nam je. Prek nje bo naš glas morda slišan in upoštevan,« so bili dijaki zadovoljni, da so bili prepoznani kot dejavni člani družbe, ki jim je mar za svet in prihodnost ter ki želijo sooblikovati družbo, v kateri živimo. Skoraj enako pa so bili navdušeni, da so spoznali predsednico, ki so jo doslej poznali zgolj s televizije. »Všeč mi je bilo, da je z nami delila tudi svoja zanimanja in hobije,« je priznala Neža z II. gimnazije Maribor, sicer navdušena nad dnem, ki ji je omogočil pogovor s predsednico. »Tudi sama si želim stopiti v politiko.«

Edinstvenost države

Slovenija je precej edinstvena državica. Drugod po svetu se namreč ne zgodi, da bi navadni državljani prišli v predsedniške prostore in tam pokramljali s predsednikom. A pri nas je to že desetletje dolga praksa, ki jo je uvedel nekdanji predsednik Borut Pahor in ob državnih praznikih vrata palače odprl vsem. Toda čeprav se tudi Pirc Musarjevi zdi prav, da je vladna palača odprta za vse, je vendar sklenila, da bo to počela drugače od svojega predhodnika. Zamislila si je dneve odprtih vrat z vsebino. Kakšni bodo in kdaj, še ni razkrila, a vendar je ob 14. dijaški nacionalni konferenci vanjo povabila del javnosti. Družbeno angažirane dijake, ki so jim starejše generacije že predale platno in škarje, da bodo za naše zanamce krojili prihodnost. »Veliko upov polagam na vas. Prav in fino je, da ste malce aktivistični. Vi ste tisti, ki boste spreminjali svet, mi smo svoje že naredili,« jim je položila na srce.

V Rdečem salonu so se posedli okoli mize, kjer predsednica sprejema manjše tuje delegacije.

Dodobra so spoznali neorenesančno palačo. Skozi glavni vhod, nad katerim vselej plapolata slovenska zastava in zastava Evropske unije, so se sprehodili po mogočnem stopnišču do največje Kristalne dvorane, koder kraljujeta velikanska lestenca iz muranskega stekla. Nato pa so pod vodstvom uslužbenke Protokola Republike Slovenije, ki jim je razgrnila tudi bogato zgodovino, arhitekturni značaj in pomen stavbe, z zanimanjem hodili iz ene sobane v drugo. »Ali jih tudi uporabljate?« niso mogli krotiti radovednosti, ko so gledali v vitrinah razstavljena protokolarna darila. In se nato za hip počutili kot del tuje delegacije, ko so se, vsaj nekateri, posedli za mizo Rdečega salona. »Tu sem bila že prej, z osnovno šolo smo se udeležili dneva odprtih vrat, a takrat sem videla zgolj Kristalno dvorano,« je pripomnila Danaja iz srednje medijske in grafične šole v Ljubljani, ki jo je navdušila sprejemna soba pred predsedničinimi prostori »z ogromno knjigami in noro udobnimi stoli«. A medtem ko vsi ti prostori skozi leta in ne glede na predsednika ostajajo nespremenjeni, pa si vsakokratni predsednik ali predsednica svojo pisarno lahko preuredi po svojem okusu.

Pisarno si ureja po svojem okusu, na eno izmed sten je obesila tudi portret cesarice Sisi.

Portreti žensk in motivi slovenskih gora

Pisarno, v kateri je dva mandata preživel prejšnji predsednik, so na močno rumenih stenah krasile slike z motivi morja. Zdaj pa so dijake pozdravili precej bolj umirjeni toni, na stenah pa portreti žensk in motivi slovenskih gora. »Ko sem sem pred tremi meseci prišla sem, je bilo tu čutiti ogromno moške energije,« zaradi česar je Pirc Musarjeva hitro, a premišljeno izkoristila predsedniški privilegij, da v sodelovanju z Narodno galerijo prostor preuredi po svojem okusu, da vanj del sebe in svoje energije. Brskala je po depojih galerije in izbrala tisto, kar se ji je zdelo pisano na dušo. Med temi tudi dva in pol metra visoko sliko cesarice Sisi.

Slabo uro so se pogovarjali o temah, ki jih težijo in se jim zdijo pomembne.

»To sem obesila z razlogom, saj je bil prav v njenem času položen temeljni kamen palače,« je razložila, nato pa pozornost dijakov preusmerila še na štiri slike, ki so bile naslikane z vrha Triglava iz štirih različnih perspektiv z vsemi podrobnosti. Tako imaš skoraj občutek, da stojiš na vrhu tega simbola slovenstva in se razgleduješ naokoli. »Na steno, ki je še prazna, pa bo prišla iz slovenskega lesa izdelana silhueta Triglava.« Ob tem seveda ni mogla mimo vprašanja, ali je goreča hribolazka, a je dijakom povedala, da so njene strasti, ki jo spremljajo že vse življenje, motorji, petje, bovling in sove. In vsaj slednje je v njeni pisarni opazila tudi radovedna mladina, čeprav je tu razstavila le nekaj kipcev iz svoje sicer nadvse obsežne zbirke sov. »Doma jih imam okoli 2500,« je dejala. »Sova je zaščitnica pravnikov, kar je moj poklic. Je tudi simbol modrosti, kar je nekaj, kar nabiraš skozi vse življenje, čeprav nikoli ne veš vsega. Pa tudi nočna ptica je, kot sem jaz, saj grem spat šele ob dveh, pol treh zjutraj.«