ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Starše je poznala samo s fotografije
Angela Knaus pred 55 leti odšla v Kanado, kamor so se izselili starši. Pet let je živela pri teti in stricu, zanjo sta skrbela kot za svojo hčer.
Odpri galerijo
GORNJA RADGONA – Kamor koli gremo, kjer koli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Tega se še posebno dobro zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica davnega leta 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet let v Sloveniji preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez lužo v kanadski Hamilton. V eni najlepših kanadskih pokrajin Ontario so imeli Knausovi sorodnike, in tja sta se njena mama Angela in oče Karel Knaus kot ekonomska migranta odpravila s trebuhom za kruhom.
»Klemenčičevi so bili moja prava družina, bratranec in sestrični so me imeli za svojo sestrico,« pove Angela, ki se še vedno spominja, kako ji je stric Milan prek Rdečega križa uredil potrebne dokumente in 25. julija 1963 je iz Zagreba v spremstvu stevardes odletela v Kanado, kjer so jo pričakovali starši, ki pa jih je poznala le s fotografij. Angelin oče je z družino prvič obiskal domovino leta 1974, Angela s svojimi tremi hčerami in možem Ericom pa leta 1995. Zdaj je s svojim sorodniki iz Kanade preprosto morala znova obiskati rodno grudo, ki je ne more pozabiti. »Prišli smo si še enkrat ogledat to čudovito deželo, od koder sva z bratom doma. Želela sem se znova srečati s svojo družino, ki me je sprejela, ko sem bila stara sedem let, in me še vedno obravnavajo kot eno svojih. Ogledali smo si številne znamenitosti, saj so nam bili bratranec in sestrični odlični vodniki. Z bratom Milanom sva izvedela veliko novega in spoznala napredek Slovenije v zadnjih letih. Ni lepšega kot obiskati svojce v rojstnem kraju. To so prav posebne vrste doživetja.« Goste iz Kanade je pozdravila tudi Eva Žula, strokovna vodja Doma starejših občanov Gornja Radgona, kjer v zadnjem času živi Angelin stric in gostitelj srečanja Milan Klemenčič.
»Klemenčičevi so bili moja prava družina, bratranec in sestrični so me imeli za svojo sestrico,« pove Angela, ki se še vedno spominja, kako ji je stric Milan prek Rdečega križa uredil potrebne dokumente in 25. julija 1963 je iz Zagreba v spremstvu stevardes odletela v Kanado, kjer so jo pričakovali starši, ki pa jih je poznala le s fotografij. Angelin oče je z družino prvič obiskal domovino leta 1974, Angela s svojimi tremi hčerami in možem Ericom pa leta 1995. Zdaj je s svojim sorodniki iz Kanade preprosto morala znova obiskati rodno grudo, ki je ne more pozabiti. »Prišli smo si še enkrat ogledat to čudovito deželo, od koder sva z bratom doma. Želela sem se znova srečati s svojo družino, ki me je sprejela, ko sem bila stara sedem let, in me še vedno obravnavajo kot eno svojih. Ogledali smo si številne znamenitosti, saj so nam bili bratranec in sestrični odlični vodniki. Z bratom Milanom sva izvedela veliko novega in spoznala napredek Slovenije v zadnjih letih. Ni lepšega kot obiskati svojce v rojstnem kraju. To so prav posebne vrste doživetja.« Goste iz Kanade je pozdravila tudi Eva Žula, strokovna vodja Doma starejših občanov Gornja Radgona, kjer v zadnjem času živi Angelin stric in gostitelj srečanja Milan Klemenčič.