Dobrih 14 mesecev po odstopu Antona Stresa je papež Frančišek za novega ljubljanskega nadškofa imenoval vodjo slovenskih frančiškanov, patra Staneta Zoreta. Provincial Slovenske frančiškanske province sv. Križa je od aprila 2010.
Novico o papeževem imenovanju Zoreta je pred dnevi na praznik sv. Frančiška sporočil apostolski nuncij Juliusz Janusz. Sveti sedež je to informacijo okoli poldneva objavil na svoji spletni strani, je na tiskovni konferenci povedal generalni tajnik Slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec.
Predstavitev v petek
Stane Zore se bo javnosti predstavil na novinarski konferenci prihodnji petek. Datum posvečenja še ni določen, v ljubljanski nadškofiji pa bodo v kratkem oblikovali odbor za pripravo, je še povedal Strehovec. Umestitev nadškofa običajno poteka v stolnici nadškofije, po prebrani papeževi buli o imenovanju pa ga umesti apostolski nuncij. Nadškof prejme palico, znamenje škofovske službe, sede na škofovski sedež, nato pa vodi bogoslužje, pri katerem sodelujejo škofje, duhovniki in verniki. Tri mesece po prevzemu škofije papeža prosi tudi za palij, ovratnico iz bele volne, pretkano s črnimi križi, ki je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini.
Stane Zore se je rodil 7. septembra 1958 na Selah pri Kamniku v kmečki delavski družini. Oče je bil rudar v rudniku krede v Črni v Tuhinjski dolini, mama pa se je ukvarjala s štirimi otroki in s kmetijo. »Gledano z današnjimi očmi smo takrat revno živeli. A ko se z bratom in sestrama spominjamo otroških let, vidimo, kako so bila lepa. Bila so polna veselja, igre, pa tudi dela na kmetiji,« je Zore razkril v nedavnem intervjuju za revijo Ognjišče. Po gimnaziji v Kamniku je opravil noviciat in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral. Večne zaobljube je naredil 4. oktobra 1984 pri manjših bratih frančiškanih. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1985. Po posvečenju je bil kaplan, najprej štiri leta v ljubljanski Šiški, nato je bil kot pater na Brezjah kaplan v Mošnjah na Gorenjskem, kot pater na Sveti Gori pa dvakrat kaplan v Solkanu. Bil je tudi rektor Marijinega svetišča na Brezjah in Sveti Gori. Zdaj je že drugi mandat provincial slovenskih frančiškanov. Je tudi predsednik Konference redovnih ustanov v Sloveniji. Ta je ustanoviteljica Aninega sklada, dobrodelne ustanove, ki pomaga družinam z več otroki. |
Novoimenovanemu nadškofu je zjutraj v imenu vseh članov čestital predsednik SŠK in dosedanji apostolski administrator Andrej Glavan. V pismu, ki ga je poslal iz Rima, kjer je na sinodi o družini, je izrazil veselje, da bo ljubljanska nadškofija dobila novega pastirja, pri tem mu bodo koristile bogate izkušnje. Ljubljansko nadškofijo in metropolijo Glavan vabi, da novega nadškofa podprejo z vztrajno molitvijo.
»Več kot leto dni čakanja na novega nadškofa v Ljubljani, nakopičena nerešena vprašanja, velika pričakovanja vernikov in slovenske javnosti postavljajo novega pastirja pred izjemno težke naloge. Prepričan sem, da bo Stane Zore, ki ga že dolgo poznam in cenim, kos tej zahtevni nalogi,« je prepričan kardinal Franc Rode.
»Novega ljubljanskega nadškofa metropolita Staneta Zoreta iskreno pozdravljam, mu toplo čestitam in mu iz vsega srca voščim obilnega Božjega blagoslova pri njegovem odgovornem poslanstvu,« je zapisal upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres in dodal, da bo Zoreta pri vseh njegovih prizadevanjih spremljala njegova molitvena podpora.
V prvem intervjuju po imenovanju je novi nadškof za radio Ognjišče povedal, da si želi ljudem prinašati sporočilo odrešenja, sicer da gre le za predstavo za medije ali podatke za arhive. Ali je mogoče povleči vzporednice med službo provinciala frančiškanov, ki mu je z današnjim imenovanjem za nadškofa ugasnila, in službo nadškofa? Pri obeh gre za služenje, je pa služba nadškofa bolj izpostavljena in prinaša večjo odgovornost. Pri tem novi nadškof poudarja zlasti potrebo po tem, da sta obe službi prav služenje. »Če namreč pozabimo na to, potem zganjamo oblast, smo avtoriteta, nismo pa predstojniki v pravem pomenu,« je dejal. Dodal je, da tudi Jezus učencem ni umil nog zaradi lepšega, ampak ker naj bi bil prvi vsem služabnik. Pri delu v nadškofiji 36. škof ljubljanske škofije (prvi iz reda frančiškanov) veliko upanje polaga v svoje sodelavce in duhovnike: »Vem namreč, da sam ne morem nič. Duhovniki so namreč tam, kjer Cerkev živi svoje življenje, in vedo, kaj ljudje pričakujejo.« Želi si tudi sodelovanja z laiki in tistimi, ki ne izpovedujejo krščanstva. Redovnik in duhovnik Zore bo, kot je dejal, v škofa najverjetneje posvečen proti koncu novembra. Po že vnaprej pripravljenem razporedu je včeraj zvečer ob 19. uri vodil mašo v frančiškanski cerkvi na ljubljanskem Tromostovju. |
»Gre za prijaznega, dobrohotnega, uvidevnega in razgledanega človeka,« meni teolog in zgodovinar Metod Benedik. Vse to so po njegovem mnenju lastnosti, ki so pomembne za nadškofa. Pri imenovanju frančiškana za ljubljanskega nadškofa ne gre za to, da je papežu blizu Frančišek Asiški, ampak za to, da so iskali najprimernejšo osebo glede na precej razburkane razmere, zato ni bilo lahko najti nekoga, ki naj bi umirjeno vodil Cerkev na Slovenskem, pravi Benedik.
Stanetu Zoretu sta čestitala tudi predsednik države Borut Pahor in premier Miro Cerar, ki je izrazil upanje, da bodo v času, ki je prežet z raznoraznimi izzivi, skupaj iskali rešitve v dobrobit vseh.
