Spomnili so se pionirja čebelarstva

TREBNJE – Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja s sedežem v Novem mestu je člane svojih 18 društev in druge čebelarje ob 85. obletnici ustanovitve (svoje predhodnice) povabila na srečanje na Lanšprežu pri Trebnjem.
»Prvi razlog za to je bilo že utečeno srečevanje čebelarjev na tem kraju ob rojstnem dnevu velikega slovenskega čebelarskega učenjaka, duhovnika Petra Pavla Glavarja – rodil se je 2. maja 1721 v Ljubljani –, po smrti 24. januarja 1784 pa počiva v tukajšnji grajski kapeli na svoji nekdanji grajski posesti,« je na srečanju povedal Anton Koželj, predsednik Regijske čebelarske zveze. »Drugi razlog je omenjena obletnica naše zveze, tretji predstavitev monografije Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja, ki sta jo lani izdali naša zveza in Čebelarska zveza Slovenije; ob vsem tem še bližnji prvi svetovni dan čebele 20. maja v Sloveniji. Srečanja se je udeležilo zelo veliko dolenjskih čebelarjev s čebelarskimi prapori, na Lanšprež so prišli tudi predstavniki slovenskih čebelarjev na avstrijskem Koroškem, in sicer iz Čebelarskega društva Železna Kapla - Bela.«

Povezani kot čebele v panju

K posnemanju čebel je zbrane čebelarje in druge goste v polni kapeli na Lanšprežu v govoru med mašo povabil ljubljanski stolni prošt Jožef Lap, že od mladosti povezan s čebelami: »Pri nas doma na kmetiji v rodnih Nasovčah pri Komendi jih sicer nismo imeli, so jih pa na naše posestvo zaradi izjemne lege in bogate paše v okolici vozili čebelarji iz okolice Ljubljane,« je povedal Lap. Navzoče je povabil, naj bodo v svojem prizadevanju za dobro tako povezani, kot so čebelje družine v panju, pa tudi spoštujejo in ohranjajo naj zdravo okolje, iz katerega čebelice prinašajo v panj svoj sad. Osrednji dogodek je bila predstavitev knjige Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja, ki so jo v kapeli predstavili vsi tisti, ki so sodelovali pri njenem nastanku: dr. Simon Atelšek, mag. France Baraga in zaslužni profesor dr. Andrej Šalehar. »Glavar je prvi Slovenec, ki je hotel s pomočjo slovenske tiskane besede širiti gospodarski nauk,« je dejal Šalehar. »Kot prvi je občutil potrebo, da bi Kranjska kmetijska družba izdajala slovenske spise, ki naj bi prišli v roke kmetov ter jim pomagali do boljše strokovne izobrazbe in gospodarskega napredka. Glavarjev Pogovor o čebelnih rojih ni le prvi slovenski poljudnostrokovni tekst in čebelarski učbenik, ki s svojo izčrpnostjo, samostojnostjo in pristnim slovenskim izrazjem prekaša domala vse v 18. stoletju izšle slovenske poljudnostrokovne tekste, ampak veliko več.«
 

»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«