MOBILNA TELEFONIJA

Spominjamo se začetkov mobilne telefonije

Objavljeno 17. maj 2011 13.00 | Posodobljeno 17. maj 2011 13.00 | Piše: R. S.
Ključne besede: 20let mobitel

Mobilniki se se prodajali po 8000 mark

Razlika je očitna: Benefon Delta v primerjavi z mobilnikom sodobnejšega datuma.
LJUBLJANA – Korenine mobilne telefonije v naših krajih segajo v leto 1987, globoko v čas Jugoslavije. Takrat je v Zagrebu zaživela prva bazna postaja za sistem analogne mobilne telefonije (NMT), ki so jo postavili za potrebe univerzijade.

Jugoslovani smo bili že takrat svetovna posebnost, saj smo uvedli standard, ki ni bil združljiv z ničimer. Naš NMT je deloval pri frekvenci 420 MHz, medtem ko je preostali svet uporabljal pas 450 MHz. Vzrok: jugoslovanska armada si je standardno frekvenco rezervirala zase. Zato do uvedbe digitalnega sistema GSM leta 1996 slovenski uporabniki mobilnega telefona v tujini niso mogli uporabljati. Deloval pa je na Hrvaškem, ki je bila takrat v vojni.

Z razpadom skupne države so gradnjo mobilnega omrežja prevzeli republiški PTT, jeseni leta 1991 pa nastane Mobitel. V začetni ponudbi so mobilniki znamke Carry Phone, ki so bili še preveliki za nošenje naokoli. Njihova cena: 8000 takratnih nemških mark!

Dalo se je prisluškovati

Na slovenskem trgu se je v prvi polovici 90. let pojavila blagovna znamka mobilnikov, ki je temeljito zaznamovala analogno mobilno telefonijo pri nas. To je bil finski Benefon, ki ga pod tem imenom danes ni več med živimi. Med najbolj priljubljenimi modeli tega proizvajalca je bila Delta, ki jo je bilo s 17 centimetri višine, 350 grami teže in nekaj napora mogoče celo potlačiti v žep kavbojk.

SMS-sporočil takrat še ni bilo mogoče pošiljati, uporabniki pa so se pritoževali tudi nad možnostjo prisluškovanja. Vsak radioamater je namreč lahko spremljal vaš pogovor in se, če je bil dovolj blizu, lahko celo vključil vanj. Precej zasoljena je bila tudi cena Delte: 2000 nemških mark, vgrajena baterija pa se je spraznila že po pol ure pogovorov. Toda bil je tu in kljub pogostim šumom in motnjam je opravil svojo temeljno poslanstvo: biti pionir med mobilniki na Slovenskem.

NMT je bil po skoraj 15 letih delovanja leta 2005 izklopljen, saj proizvajalci tehnologije niso razvijali naprej, zato je začelo primanjkovati novih mobilnikov in opreme za bazne postaje. Popolno dominacijo na področju mobilne tehnologije je povsod po svetu prevzel v vseh pogledih boljši sistem GSM.

Pri nas uveden pozno; cena minute 129 tolarjev


Sredi 90., točneje jeseni 1995, je Mobitel začel preizkušati digitalni sistem GSM. Bilo je precej pozno, saj je zahodna Evropa GSM uvedla že nekaj let prej. Napredek je bil očiten: GSM je odpravil šumenje na povezavah, radioamaterji so ostali brez zabave ob prisluškovanju sosedom, mobilniki so postali manjši in lažji, le cene so bile še vedno zasoljene.

Osnovni paket mesečne naročnine (brez vključenih pogovorov) je stal za takratne čase ogromnih 6000 tolarjev, uporabniku pa je omogočal samo telefoniranje. Druge storitve, celo možnost pošiljanja SMS-sporočil ali telefonske tajnice, je bilo treba doplačati. Cena minute pogovora je bila še bolj astronomska: okoli leta 1997 je bilo za minuto pogovora v višji tarifi treba plačati 92 tolarjev (skoraj 40 centov). Predplačniki so plačevali še več: minuta je stala 129 tolarjev, kar je več kot pol evra!

Težave so bile tudi s kupovanjem aparatov. Po zakonu so uporabniki lahko uporabljali le GSM-aparate z nalepko slovenskega atesta, torej potrdilom, da je aparat skladen z zahtevami države. V ponudbi jih je bilo malo in brez izjeme so bili vsi zelo dragi. Enaki aparati iz tujine so bili sicer bistveno cenejši, vendar brez nalepke atesta; zato nanje niste mogli skleniti naročnine.

Ob prelomu tisočletja prihod konkurence


Cene so se začele zniževati leta 1999, ko je na trg vstopila konkurenca. Ob prihodu Simobila so cene pogovorov padle, uporabniki pa so se začeli navajati na nizke, subvencionirane cene aparatov. Od tod naprej se piše zgodovina: mobilniki so postali del vsakdanjika, na trgu med konkurenti poteka oster boj za vsakega naročnika, aparati se ob obljubi zvestobe operaterju prodajajo za 1 evro, uporabniki pa že dolgo mobilnika ne uporabljajo več samo za telefoniranje, ampak tudi za prenos podatkov, videov in fotografij, navigacijo in celo kot miniaturne prenosne računalnike.
Te dni Slovenske novice praznujejo 20. rojstni dan, zato objavljamo sklop vsebin, v katerem se bomo spominjali naših začetkov.

Vsebine boste našli na naslovu www.slovenskenovice.si/20let.

Med drugim vam ponujamo prebiranje izbranih člankov, vzbujamo nostalgijo z retro oglasi, prinašali pa bomo tudi zgodbe naših najzvestejših bralcev – to ste tisti, ki ste Novice vzeli za svoje in ste nanje naročeni že 20 let.

Vabimo vas, da Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.: opišite spomine na dogodke leta 1991, pošljite nam stare fotografije – z veseljem jih bomo objavili.




Deli s prijatelji