Sončni raj Petre in Bogdana je zrasel iz zapuščene kmetije

Med epidemijo smo Slovenci še posebno veliki domoljubi, pa če se nam ljubi biti doma ali ne. Petra in Bogdan Mak sta že pet let vajena dela, ne od doma, ampak doma, v Vodolah pri Mariboru. In tega sta spremenila v raj, tudi poimenovala sta ga tako, Posestvo Sončni raj. Ustvarila sta največji park avtohtonih medonosnih rastlin na Štajerskem, najdaljši in sploh prvi tamkajšnji zipline, učni čebelnjak, ki ga je lani obiskalo več kot 700 osnovnošolskih otrok, učno pot, ki se spreminja v učilnico na prostem, ter postavila fontano vin.
 

Najela zapuščeno kmetijo

»Zgodba naše kmetije sega v leto 2015, ko sva z ženo sanjala o majhnem delu zemlje, kjer bi zasadila nekaj zelišč in predvsem industrijske konoplje, ki se je začela promovirati v našem okolju. Vedel sem, da v Vodolah, kjer sem odraščal in kjer še vedno živi moja ožja družina, obstaja zapuščena kmetija, ki je lastnik zaradi starosti ne more več v celoti obdelovati. Odločil sem se, da ga povprašam za najem površin, in hitro smo se dogovorili za sodelovanje. Kaj kmalu smo očistili zapuščene travnike in njive ter takoj spomladi zasejali industrijsko konopljo, hokaido buče in različno zelenjavo,« pripoveduje Bogdan Mak.

»V prvem letu je začel nastajati tudi nasad zelišč, za katerega nisva vedela, kam naju pelje, a sva kljub temu vztrajala. Obsegal je nekaj več kot 2500 sadik ameriškega slamnika, sivke, pelina, mete, melise in šentjanževke. Posebnost je bil smilj, dalmatinsko zelišče, ki pa nama je zelo všeč, zato sva poskusila s 100 sadikami. Preverjeno uspeva tudi na Štajerskem.«


Mimogrede, Petra Mak je ekonomistka, Bogdan pa inženir lesarstva, o kmetijstvu sta na začetku vedela le malo. »Nato pa je lastnik umrl in njegov sin nama je predlagal, da glede na najino zaljubljenost v naravo odkupiva kmetijo in začneva resno pot. Takoj mi je bilo jasno, da moram pustiti redno službo in postati kmet. Konec leta 2015 sva odkupila kmetijo v velikosti nekaj manj kot pet hektarjev,« pravi Bogdan.

V naslednjih letih se je posestvo razširilo na zdajšnjih skoraj 15 hektarjev, na katerih je glavni posevek še vedno industrijska konoplja, ob njej je leta 2017 nastal nasad avtohtonih medonosnih rastlin Medeni park: »K zasajevanju smo povabili prostovoljce iz vse Slovenije, cilj je bil zasaditi 9500 avtohtonih medonosnih rastlin, kar bi pomenilo za vsakega desetega Mariborčana eno sadiko. V resnici smo jih še veliko več. Iz projekta se je naslednje leto razvil Medeni dan, ki je bil posvečen 1. svetovnemu dnevu čebel 20. maja. Letos upamo, da bomo izvedli že tretjega, če ga v soboto, 6. junija, ne bo preprečil koronavirus.«
 

Pomembna je samooskrbnost

Zakonca Mak se še nista ustavila. Postavila sta učni čebelnjak, zasadila učno pot in oblikovala permakulturni vrt, na katerem obiskovalcem pokažeta, kako malo je treba za samooskrbnost – da je to pomembno, se kaže prav zdaj. S tem se spoznava vse več družin in šolskih otrok, ki tam preživljajo naravoslovne in tehnične dneve.


»Slednji se na delavnicah naučijo izdelati domače in predvsem naravno milo, sestavljajo ptičje valilnice, se preizkusijo v opravilih na vrtu in pogledajo v skrivnostni svet čebel,« pripoveduje Bogdan Mak, ki je bil predlani nominiran za inovativnega mladega kmeta, isto leto pa je prejel tudi posebno nagrado za inovativne pristope v kmetijstvu. Tako denimo ves med s posebnim tehnološkim postopkom brez pregrevanja in rušenja strukture oplemenitijo z ekološko pridelanimi zelišči, v njem so rudnine, minerali in eterična olja zelišč sivke, žajblja, mete, konoplje in ingverja. »Trenutno obiskujem apiterapevtsko šolo, saj želim našim obiskovalcem predstaviti drugačno dimenzijo čebeljega življenja in uživanja njihovih pridelkov.«
 

V fontani lokalna vina

Potem ko so se lani začeli kazati možni zastoji glede trženja kapljic ​CBD doma in v Evropi – izvleček industrijske konoplje so iz domačih sestavin začeli proizvajati med prvimi v Sloveniji –, sta se Makova morala hitro odločiti, kako naprej. »Ker je trg postal nepredvidljiv, sva se odločila, da se še bolj fokusirava na področje turizma. Ženin sin iz prvega zakona nama je pred časom dal idejo, da bi glede na lokacijo na Mariborski vinski cesti potrebovali fontano vin. Res smo podrobno proučili trg in začeli z idejnimi zasnovami, projekt, vreden nekaj čez 200.000 evrov, smo izpeljali v 28 dneh,« doda Bogdan Mak. V Fontani vin – Vodole je mogoče poskusiti osem vrst vin lokalnih pridelovalcev, šest belih in dve rdeči, ter dva brezalkoholna zeliščna sirupa domače ekološke pridelave. Testno obdobje so začeli 2. novembra lani, uradno odprtje je bilo predvideno 21. marca.


»Zaradi razmer, v katerih smo se znašli, pa smo trenutno zaprti in čakamo, da skupaj premagamo ta virus in se znova podružimo ob kapljici vrhunskega vina v pisani naravi Mariborske vinske ceste,« sklene Bogdan Mak.