Šola ima sadovnjak že 140 let
Na več kot 200 let stari Banovi domačiji v Artičah je videti, kot da se je ustavil čas, jo pa zagnani krajani vsake toliko oživijo z različnimi dejavnostmi, sploh s prikazom starih običajev ter različnimi srečanji. Tudi popotniki se radi ustavijo na tej kmetiji, obnovljeni v starem slogu, kjer je ujeta preteklost, zdaj pa imajo še razlog več za obisk: v starem skednju je na ogled nova muzejska sadjarska zbirka Posavje – sadjarski raj, v kateri je med drugim razstavljenih približno 40 predmetov, ki so jih v preteklosti uporabljali sadjarji v teh krajih.
Sadjarstvo ima v Posavju bogato tradicijo. Že v srednjem veku so ob samostanih in graščinah sadili večje nasade, tudi Valvasor je v 17. stoletju v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal, da na Kranjskem uspeva več kot 100 sort jabolk, skoraj prav toliko sort hrušk in preostalega sadja. Pred drugo svetovno vojno in po njej, pa tudi med obema vojnama, je bilo sadjarstvo v teh krajih od pomladi do pozne jeseni način življenja in preživljanja, zdaj pa se tu razvija intenzivno sadjarstvo in danes v Posavju pridelajo okoli 40 odstotkov slovenskih jabolk, vodilni so tudi v jagodičevju.
Spomin na otroštvo
»Danes imajo številni v teh krajih okoli hiš zasajene stare sorte sadja kot spomin na otroštvo,« pravi sadjar Mitja Molan, tudi predsednik Sadjarskega društva Artiče, ki vsako leto pripravi odmevne Sadjarske dneve Posavja.
»Domačini želimo ohraniti predmete preteklosti, da potomcem pokažemo, kako in na kakšen način se je včasih sadjarilo. In če to ni zapisano, lahko kaj hitro utone v pozabo. Zato smo veseli in ponosni, da nam je uspelo ohraniti številne predmete, ki so razstavljeni skupaj z opisi, prav tako je zapisana zgodovina in predstavljene pomembne osebe, ki so vplivale na razvoj sadjarstva v našem delu države. Sadjarski muzej je poklon tej dejavnosti,« je še dejal Molan in dodal, da so v sklopu društva tudi na Banovi domačiji zasadili visokodebelne sorte sadja, kot so jih imeli nekdaj v travniških nasadih, tovrstne stare sorte in njihovo raznolikost pa ohranjajo tudi v bližnjem Kozjanskem parku.
Po besedah predsednice krajevne skupnosti Artiče Nataše Sagernik so predmete zbirali več let, največ jih je zbral Branko Volčanšek, seveda pa tudi drugi člani sadjarskega društva, je pa bilo treba predmete restavrirati, kar so strokovno opravili v Posavskem muzeju Brežice. »Tu je zdaj razstavljen le del predmetov, ki so unikatni in predstavljajo sadjarstvo v zgodovini, poskušali pa smo jih ohraniti za naše otroke in prihodnje rodove. Tu se prepletata zgodovina in prihodnost. Nekje pač moramo imeti temelje, če želimo graditi prihodnost. Zbirka starih predmetov je le kamenček v vsej zgodbi Banove domačije,« je povedala Sagernikova.
Vse so restavrirali
Posavski muzej Brežice je v projekt vstopil pred nekaj leti. Vse zbrane predmete, več kot 300 jih je bilo, so pregledali in popisali, sledila pa sta zelo zahtevno restavratorsko oziroma konservatorsko delo in zaščita proti škodljivcem, da bodo imeli, kot je poudarila Stanka Glogovič, etnologinja v Posavskem muzeju Brežice, čim daljšo življenjsko dobo.
»Vse predmete je bilo treba očistiti, tudi razpliniti in dodati opise, kar je trajalo dlje, kot bi si nekateri želeli, a zavedati se je treba, da les ni večen, hkrati pa bodo razstavljeni v lesenem delu skednja, blizu zunanjih vplivov, zato bo treba tudi v prihodnje skrbeti zanje,« je pojasnila Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice, pri celotnem projektu so sodelovali tudi študentje brežiške Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
predmetov so zbrali.
Za kulturni program na odprtju so poskrbeli člani sekcije KUD Oton Župančič Artiče, za pogostitev pa članice tamkajšnjega aktiva kmečkih žena. Sicer pa je jabolko simbol Krajevne skupnosti Artiče, tudi simbol tamkajšnje šole – ta je imela že v letu 1880 svoj sadovnjak. In ima ga tudi danes. V krajevni skupnosti vas Arnovo selo velja za zibelko sadjarstva in največjo sadjarsko vas pri nas.
