PROTIKRIZNI PAKETI

So vas v prvem paketu izpustili? Preverite, ali boste v drugem med prejemniki pomoči (VIDEO)

Objavljeno 07. april 2020 12.31 | Posodobljeno 07. april 2020 13.17 | Piše: T. V.

Prvi protikrizni paket zakonov je zajel približno milijon Slovencev.

Ob sprejemanju prvega svežnja protikriznih zakonov so se številni pritoževali, da jih ne zajema in bodo ostali brez pomoči. FOTO: Leon Vidic, Delo
V ponedeljek so za skupno mizo sedli predstavniki vlade in sindikatov ter pred oblikovanjem drugega svežnja protikoronskih zakonov pretresli svoje predloge in poglede. Kaj so se dogovorili, kje se strinjajo in kje razhajajo, sta na današnji tiskovni konferenci pojasnila minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
 
Preberite tudi:

Kacin: Prejeli smo predloge, da naj med prvimi odpremo frizerske salone (V ŽIVO)



Preberite, kaj sta povedala in napovedala:

12.03 Cigler Kralj (o tem, kdo bo nosil breme krize): »Breme krize v vsakem primeru nosimo vsi. Vlada bo poiskala rešitve, da ta bremena čim pravičneje porazdelimo. To je naša odgovornost, naša zaveza, ne morem pa še konkretno navajati načinov, kako.«

image
Ob sprejemanju prvega svežnja protikriznih zakonov so se številni pritoževali, da jih ne zajema in bodo ostali brez pomoči. FOTO: Leon Vidic, Delo
11.57 Cigler Kralj: »Predlog, da domači vzamejo oskrbovance domov k sebi, je bila le ena od možnosti. Mislim, da je takih primerov le okoli 10.«

11.56 Cigler Kralj: »Vlada misli tudi na samozaposlene starše, ki delajo za polovičen čas. Ta predlog je v naboru zakonov za svetovalno skupino.«

11.54 Cigler Kralj: »Na ministrstvu pozorno spremljamo o gibanjih na trgu dela. S tem v zvezi bi se rad zahvalil predvsem, ki so zaupali vladi, da bomo z ukrepi odgovorili na izzive časa in niso odpuščali. Prijavljena številka brezposelnih le malo presega število brezposelnih lani v tem času. Trenutno imamo 80.000 brezposelnih. Z drugim in tretjim paketom protikriznih zakonov mislim, da bomo primerno odgovorili na to.«

11.51 Lidija Jerkič: »Predlog sindikata je, da se zamrzne stanje tudi na Zavodu za zaposlovanje kjer je trenutno 30.000 oseb, ki niso prejemniki nadomestila ali socialne pomoči in v teh časih ne najdejo dela.«

11.49 (o možnosti vrednotnic namesto regresa) Lidija Jerkič: »Tisti delodajalci, ki imajo še nekaj rezerv, naj plačajo regres, vlada pa naj razliko pristavi z vrednotnicami za cenejše dopustovanje doma.«

11.45 Lidija Jerkič: ​»Prvi del priprav so delovne skupine, kjer se nizaj predlogi. Predlogi se pošiljajo delovni skupini, ki pripravi smernice. Te obravnava vlada, nato pa ministrstvo za finance pripravi predlog zakona. Na vsaki točki je možnost dajanja predlogov, kaj bo sprejeto v zakonu, bomo verjetno videli konec meseca. Naš cilj je, da se čim več naših predlogov upošteva.«

Jerkičeva: enostranskega odrejanja dopusta ne bo

11.30 Lidija Jerkič: »Sestali smo se s predsednikom vlade. Namen je bil vzpostavitev socialnega dialoga. Predsednik vlade je napovedal, da bo vlada do konca aprila imenovala svoje predstavnike, in verjamem, da bomo maja začeli socialni dialog. Priprave se bodo začele tudi na tretji paket zakonov, ki bodo verjetno prinesle tudi sistemske rešitve. Sindikati menimo, da bi moral tudi v tem času teči socialni dialog, ki omogoča stabilno delovanje družbe. Z vlado smo se pogovarjali tudi o varnosti pri delu. Naš apel, je da se za varnost poskrbi tudi na delovnih mestih. Veseli nas, da prihaja varovalna oprema.



O rešitvah v aktualnem zakonu smo opozorili na nekatere nepravilnosti; na sobotno komunikacijo s strani delovne skupine, ki jo vodi minister Počivalšek. V zraku in med ljudmi je obvisela informacija o enostranskem odrejanju dopusta in o vrednotnicah namesto regresa. Kakršno koli poseganje v obstoječo zakonodajo smo obsodili. Seveda se ne bo zgodilo ne eno, ne drugo. Vlada je zagotovila, da to ni njen predlog.
image
Lidija Jerkič. FOTO: Zaslonski posnetek
Vlado bomo držali tudi za besedo, ko je napovedala, da bo za vse poskrbljeno. Prvi paket je bil sprejet v veliki časovni stiski, zato je veliko nejasnosti. Dotaknili smo se tudi točke, kdo bo to plačal. Ker vemo, kdo bo to plačal, sindikati zahtevamo, da smo pri tem prisotni. Prispevali smo nekaj predlogov. ​Med drugim smo opozorili na diskriminacijo, na člen o možnosti napotovanja presežnih delavcev v kmetijstvo, na pomanjkljivost pri stečajni zakonodaji. Dano je bilo zagotovilo, da bo tudi v javnem sektorju dodatek plačan ta mesec. ​Skrajševanje delovnega časa je eden izmed modelov, ki se je v krizah že obnesel in pomeni, da zaposleni ne izgubi zaposlitve, če opravlja dnevno oz. mesečno najmanj 10 odstotkov dela. Razliko v delu mu pokrije država. Ideja je, da delavec ne izgubi zaposlitve in da je lahko aktiviran takoj, ko se pojavi potreba.

​Druga rešitev je sklad dela; sindikati predlagamo, ko bo glavna kriza mimo nadzor nad izplačevanjem, ki bi ga prevzel zavod za zaposlovanje. Dogaja se, da delodajalci poberejo od države nadomestila, delavec pa nemoteno dela. ​Morda se je še najbolj prejel predlog za zmanjšanje DDV na osnovne potrebščine. Slišali smo, da to ne bi spremenilo cen, ker bi trgovci spremenili marže. a gotovo obstaja tudi mehanizem, da se trgovce prisili k zamrznitvi cen.«

Glede predloga o odpiranju frizerskih salonov: »​Recimo, da nas bo ta kriza navadila marsičesa, morda tudi tega, da bomo čez mesec ali pol bolj naravni. Morda bom jaz čez dva meseca dolgolaska.​«​

Pomoč za samozaposlene starše in brezposelne

11.19 Cigler Kralj: »S prvim koronapaketom smo z ukrepi pokrili okvirno milijon ljudi. Že za prvi zakon smo prejeli številne pobude različnih organizacij, združenj, društev, tudi posameznikov. Ti predlogi so bili koristni, nekaj jih žal nismo mogli upoštevati, kar bomo poskušali popraviti s pripravo drugega koronapaketa. Naša ključna skrb je ohraniti čim več delovnih mest in hkrati pomagati najranljivejšim; upokojenci, upravičenci do socialne pomoči, družine z veliko otroki. Prav tako skrbimo, da se izplačujejo socialni transferji.



Včeraj smo se sestali s predstavniki sindikatov, socialnega varstva in šolstva. sindikati so zahtevni, trdi pogajalci, a hkrati korektni. Dojemam jih kot kredibilne in pomembne partnerje pri pripravi teh procesov. Nekatere predloge sindikatov podpiramo in jih bomo vključili v naše predloge. V drugi paket bomo vključili možnost, da se brezposelnim, ki v času krize ostanejo brez dela in pridejo v evidenco brezposelnih, da možnost kriznega nadomestila za čas brezposelnosti. Nadomestilo ne bo izhajalo iz preteklih pravic/plače in ne bo upoštevano v pravicah, ki se odmerjajo po krizi. Gre za prvo krizno pomoč. Predlagali bomo tudi izenačenje zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih; da se izenačijo koncesionarji s tistimi, zaposlenimi v javnih domovih za starejše. Razširili bomo skupino najranljivejših. Šli bomo v smer fleksibilizacije možnosti sedemdnevne zaporedne vrnitve na delo. Dobra novica iz Ljutomera je, da so se tudi mladi zdravniki organizirali, pomislili na svoje starejše kolege in so jih zamenjali na najbolj izpostavljenih delovnih mestih. Sami so začutili to poslanstvo in želijo zavarovati starejše kolege. To je zelo humanitarna, zelo empatična poteza, iz katere lahko črpamo navdih za svoje delo.«




Deli s prijatelji