VZELA SI JE ŽIVLJENJE

Smrt osnovnošolke na Štajerskem odpira mnogo vprašanj: CSD stopil v stik z družino

Samomor šestošolke ni osamljen primer. Kaj jo je privedlo do skrajne odločitve? Kdo bo odgovarjal?
Fotografija: FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen, Delo

Strokovnjaki in psihiatri ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, in opozarjajo, da je strokovna pomoč za mladostniške skoraj nedostopna, čakalne dobe pa predolge. Na drugi strani raziskave kažejo, da je vse več otrok, ki potrebujejo pomoč, s čimer so seznanjeni tudi na ministrstvu za šolstvo in centrih za socialno delo. Smrt mladega dekleta na Štajerskem, ki si je samo vzelo življenje, odpira številna vprašanja. 

Družini nudili psihosocialno pomoč po tragediji

V lokalnem CSD ne vedo, kaj bi lahko učenko privedlo do skrajne odločitve. Pravijo, da jih je o dogodku obvestila interventna služba, ko sta strokovni delavki na dan dogodka družini nudili psihosocialno pomoč. Deklice njihov center ni obravnaval. 

Na CSD zaznavajo, da je od časa epidemije vrstniško nasilje v šolah v porastu. »Velikokrat je tudi prikrito in se dogaja v skupinah na posameznih spletnih aplikacijah pametnih telefonov. V šoli so telefoni sicer prepovedani, so pa lahko povod tudi za vrstniško nasilje,« pojasnjujejo.

image_alt
Tragedija na Štajerskem: učenka naj bi se zlomila pod težo vrstniškega nasilja

V zadnjem času opažajo tudi več čustvenih in vedenjskih težav otrok ter mladostnikov. »Otroci in mladostniki so vsak dan sproti postavljeni pred nove izzive. Najbolj ranljiva je ravno populacija, ki vstopa v pubertetno obdobje, saj je pri njih zaznati največ sprememb – tako telesnih, duševnih, ko se sprašujejo, kakšen sem in kakšen bi želel biti, hkrati pa so postavljeni pred življenjske odločitve, kaj bom v življenju počel in kje se vidim.«

Kot pravijo, pri njih k reševanju problematike vrstniškega nasilja pristopajo timsko, skupaj s šolo in policijo. »V ta namen organiziramo tudi delavnice na pobudo šole in skupaj s policistom osveščamo učence o mogočih oblikah nasilja, tako vrstniškega kot nasilja v družini. Center pa se v posamezne specifične primere vključuje v okviru svojih pooblastil.« Če zaznajo, da otrok ali mladostnik potrebuje bolj specifično obravnavno, tudi če so izraženi sumi o samopoškodovanju, se povežejo z zdravstveno službo in ga usmerijo v obravnavno zunaj njihove institucije.

Več dejavnikov tveganja

Kaj je šestošolko napeljalo k samomoru, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, a po neuradnih informacijah naj bi bila tarča vrstniškega nasilja. Najverjetneje so bili povodi še drugje. Vanja Gomboc iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pravi, da je samomorilno vedenje »izjemno kompleksno vedenje« in da so zelo redki primeri, kjer bi bil prisoten le en dejavnik. Eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja med mladostniki je vrstniško nasilje, poudarja Gombočeva, ni pa edini. »Običajno so prisotni različni dejavniki, čeprav morda nekateri res bolj delujejo na nekega posameznika kot drugi, ki so pri njem prisotni. Vseeno pa ravno zato težko z gotovostjo zares zaključimo, kateri vse dejavniki so prisotni pri nekem posamezniku,« pojasnjuje.

Na leto okoli deset samomorov med mladostniki, še leta nazaj tudi dvajset

Gombočeva pravi, da so s primeri smrti zaradi samomora med mladostniki seznanjeni prek sodelovanja z različnimi šolami, ki jih povabijo k izvedbi različnih postvencijskih aktivnosti, kar pomeni, da niso nujno seznanjeni z vsakim primerom. Njihovi izsledki o številu smrti temeljijo na javno dostopnih statističnih podatkih in kažejo, da zadnja leta med mladostniki beležijo približno deset smrti zaradi samomora letno. »Ta številka kaže na upad števila samomorov med mladostniki v primerjavi s številom, ki smo ga beležili nekako pred 15 ali 20 leti. Takrat smo namreč v povprečju vsako leto zabeležili približno 20 smrti zaradi samomora med mladostniki. Podatki in s tem trendi v dolgoročnem smislu torej delujejo optimistično. Vseeno pa bi poudarila, da ne smemo pozabiti, da za temi podatki stojijo ljudje, njihove družine in drugi bližnji, ki se soočajo z nepredstavljivo in bolečo situacijo. Ne glede na to, na kakšen način ali zaradi česa stopimo v stik z njimi, je pomembno, da jim poskusimo biti v oporo in se izogibamo povečevanju njihove stiske,« pojasnjuje.

Ministrstvo: V šolah porast nasilja

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da konkretnih primerov ne morejo komentirati. Čeprav so v preteklih letih pripravili številna usposabljanje strokovnih delavcev, šolskih timov in Navodila s priročnikom za obravnavo vrstniškega nasilja, pa se zdi, da to ni obrodilo sadov. Njihovi inšpektorji in sodelavci ki opravljajo neposredno delo v vzgojnih zavodih, opažajo, da je zaznati porast vrsniškega nasilja.

V začetku marca je ministrstvo vsem ravnateljem osnovnih šol v Sloveniji posredovalo poziv, naj v šolskih kolektivih »osvežijo ozaveščanje o ničelni toleranci do nasilja, naj sodelavce spodbudijo k strokovnim usposabljanjem in dopolnijo načrte za reševanje vrstniškega nasilja«. Želja je namreč, da bi preprečili in pravočasno prepoznali vse oblike nasilja v šolah. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so usmeritve objavljene na spletnih straneh zavoda za šolstvo, pripravili so tudi posodobitev Protokola ob zaznavi in obravnavi vrstniškega nasilja, kar je v pomoč zaposlenim.

Na papirju je sicer vse lepo zapisano, a kaže, da ničelna toleranca do nasilja v šolah še ni zaživela. Prav tako se postavlja vprašanje, koliko so se posamezni učitelji pripravljeni z učenci pogovarjati o nasilju, o tem obveščati socialne delavce, starše, ravnatelja, koliko zadev pa ostane nerazrešenih in se pometejo pod preprogo za 'kvazi' ugled neke šole. Prav tako pa se je treba zavedati, da smo za zdravo in varno družbo odgovorni vsi, in kot svetujejo na ministrstvu, je treba ničelno stopnjo tolerance do nasilja oblikovati in vzgajati od mladih nog. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas