Smrekovi podlubniki delajo daleč največ škode, pomaga pravočasna sečnja
Zavod za gozdove (ZGS) je sporočil, da so lastniki gozdov letos posekali že več kot 320.000 kubičnih metrov lesa po odločbah za sanitarno sečnjo, od tega je bilo okrog 80 odstotkov iglavcev: »V večini primerov so lastniki spoštovali rok na izdanih odločbah in s tem prispevali k omejevanju širjenja podlubnikov. Pravočasna sečnja in odvoz poškodovanih ali s podlubniki napadenih dreves iz gozda sta namreč najbolj učinkovita ukrepa za preprečevanje širjenja podlubnikov v gozdovih.«
Lani je bilo zaradi sanitarnih vzrokov posekanih za 2,09 milijona kubičnih metrov drevja, kar je 45 odstotkov celotnega poseka. Leta 2023 je bilo 1,82 milijona kubičnih metrov sanitarne sečnje, kar je 42 odstotkov celotnega poseka. Največ oziroma 42 odstotkov sanitarnega poseka je bilo zaradi vetrolomov, 35 odstotkov pa zaradi podlubnikov.
V Sloveniji živi okoli 100 vrst podlubnikov, ki naseljujejo večinoma iglavce, torej smreko, jelko, macesen, bor, med listavci gaber, hrast, jesen, kostanj, bukev in druge, grmičaste rastline; bezeg, rododendron in tudi ovijalke, kot sta bršljan in srobot, redko napadejo celo zelišča. Pri nas največjo škodo povzročajo podlubniki na smreki, jelki in boru. Kot pišejo na strani zavoda, daleč največ poškodb povzročajo smrekovi podlubniki, zlasti osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), ki lahko, kot so pokazale raziskave, letijo neprekinjeno od ene do šest ur: »Smrekovi podlubniki najbolj ogrožajo gozdove starejših iglavcev na prisojnih, predvsem južnih, jugozahodnih legah, na rečnih naplavinah in v nižinah.«
Zvesti spremljevalci naravnih nesreč
Smrekovi podlubniki so tudi zvesti spremljevalci naravnih nesreč, prekomerno se namnožijo na podrtem in poškodovanem smrekovem drevju in se nato razširijo na zdrave gozdne sestoje. Tudi zato je zavod letos marca pozval lastnike gozdov, naj izvedejo dela, kot je to določeno v prejetih odločbah. Do sredine maja je bilo zaradi sanitarnih vzrokov, kot rečeno, posekanih več kot 320.000 kubičnih metrov drevja. Večino drevja na teh odločbah je bilo treba posekati do konca marca, da bi zmanjšali širjenje in s tem poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov v letošnjem letu.
Gozdarji še dodajajo, da lahko lastniki gozdov večje ogolele površine obnovijo tudi s sajenjem sadik. »Po nasvet naj pristopijo do krajevno pristojne enote ZGS oziroma svojega revirnega gozdarja, ki jim bo predstavil možne ukrepe in načine sofinanciranja ukrepov za izboljšanje stanja gozda, kot so sadnja sadik, nega mladovja, zaščita sadik pred objedanjem divjadi in tako dalje,« pravijo na ZGS. Za te ukrepe je letos iz državnih in evropskih sredstev namenjenih okrog 5 milijonov evrov, kar je največ doslej.
ZGS še naprej poziva lastnike gozdov, naj tudi sami nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov: »Če odkrijejo po vetrolomu poškodovana drevesa, lubadarke ali podrtice smreke, naj o tem najprej obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja, nato pa se čim prej lotijo poseka.«
V naših gozdovih je letos opaziti prisotnost hrastove čipkarke
Lastniki lahko v tem letnem času prepoznajo s podlubniki napadene smreke po odpadanju skorje in iglic, po rjavkasto obarvani krošnji, kar je znak napadov iz lanskega leta. »S podlubniki na novo napadena drevesa imajo na skorji oziroma koreničniku rjavkast prah – črvino, ki je težje opazna, prepoznavni znak je tudi smolenje debel napadenih smrek,« pravijo na ZGS, kjer imajo na spletni strani objavljene podrobnejše nasvete za lastnike gozdov.
V naših gozdovih je letos opaziti prisotnost hrastove čipkarke, ki se je lani namnožila tako rekoč po vsej Sloveniji, še posebno opazna pa je bila v osrednjem in vzhodnem delu: »Napadi povzročajo predčasno rjavenje hrastovih listov. Prav tako so na mladih bukovih listih že opazne poškodbe, ki jih povzroča bukov rilčkar skakač. Niti proti tem žuželkam zaradi biologije in razširjenosti nimamo učinkovitih selektivnih zatiralnih ukrepov.«
5 milijonov evrov je letos namenjenih za ukrepanje.
