Slovensko vreme od –34 do +40: 23. marec je svetovni dan meteorologije
Spremljanje vremena se je začelo že v renesansi. V 16. stoletju so merili padavine v Veliki Britaniji, v 17. stoletju so temperature zraka merili tudi v velikih mestih, denimo v Berlinu in na Dunaju. Slovenci smo v tem pogledu vselej držali korak s časom.
Že sredi 19. stoletja je bila v Avstriji, kamor smo spadali, ustanovljena meteorološka služba, prva te vrste na svetu. Mrežo meteoroloških postaj so vzpostavili zaradi kmetijstva, meritve so se ponekod začele tudi zaradi turizma, denimo v pomembnih planinskih kočah in smučiščih. Tudi danes imamo postaje na Krvavcu, Ratečah in Voglu.
V Avstro-Ogrski je bilo zelo veliko postaj na redko naseljenih, a strateško pomembnih krajih (na primer območje Snežnika). Tudi na mejnih predelih med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo je bilo pozneje kar precej postaj, zanimivih zlasti za vojsko. Že v obdobju med vojnama so ugotovili, da so posamezne kotanje v Alpah pozimi zelo mrzle, tam so menda Nemci testirali vojaško opremo. Za energetiko je spremljanje vremena postalo zanimivo šele v 20. stoletju z gradnjo hidroelektrarn.
Najprej v Piranu
Prve zapisi o meritvah na našem ozemlju, omenjeni v literaturi, so s konca 18. stoletja v Piranu. Merili so količino padavin, ker je bila tedaj na Obali še razširjena malarija. Leta 1818 so se začele meritve v Ljubljani, objavljali so jih v časopisu Laibacher Zeitung vse do sredine stoletja, in to skorajda brez premora.
Meritve so se začele zaradi kmetijstva in turizma pa tudi vojaških potreb.
Prve meritve, katerih originale hrani Agencija RS za okolje (Arso), pa so izvedli 23. marca 1850 v Ljubljani in veljajo za začetek uradnih meritev pri nas. Do leta 1895 je bilo na Slovenskem le nekaj postaj, ki so večinoma merile le temperaturo, padavine, nekatere tudi zračni tlak, hitrost in smer vetra ter oblačnost.
Po ljubljanskem potresu se je število postaj hitro povečalo, v prvi polovici 20. stoletja pa je bilo njihovo število primerljivo z današnjim stanjem, ko imamo okoli 120 temperaturnih postaj in več kot 250 padavinskih. Po besedah klimatologa Gregorja Vertačnika z Arsa je podatkovno najbogatejše obdobje med letoma 1961 in 1990; veliko postaj v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so postavili zlasti zaradi kmetijstva. Spremljali so, kako vremenske spremembe vplivajo na razvoj bolezni in kako je pozeba odvisna od temperature zraka.
23. marec je svetovni dan meteorologije.
V zadnjih dvajsetih letih klasične meritve nadomeščajo avtomatske, v katerih je zlasti merjenje snežne odeje pogosto vprašljivo, sploh ob zametih. Je pa njihova prednost, da so podatki takoj dostopni ter ob pomoči interneta na voljo tudi širši javnosti.
Sedem metrov snega na Kredarici
Nekoč so bili opazovalci večinoma župniki, učitelji, tudi kakšen župan, ki so bili pismeni in so znali ravnati z instrumenti. V zadnjih desetletjih na klasičnih postajah opazuje največ upokojencev in nekaj kmetov, veliko postaj pa je avtomatskih.
Za meteorologe so najpomembnejša merilna mesta z dolgo zgodovino, kot so Ljubljana, Celje, Kočevje, Postojna, pa tudi tista na izjemnih lokacijah v mraziščih, na izpostavljenih grebenih, v visokogorju, iz katerih dobijo podatke o vetru in razmerah visoko v ozračju.
Po besedah klimatologa Gregorja Vertačnika je bilo kar nekaj študij, a večina ljudskih pregovorov nima strokovne ali znanstvene podlage. Pri nekaterih, denimo ledenih možeh, pa lahko najdemo zrno resnice. »Statistična analiza sicer ne kaže, da bi bili prodori ledenega zraka v času ledenih mož kaj bolj pogosti kot v dneh pred njimi ali za njimi, je pa to obdobje sredi maja, vsaj včasih je veljalo, danes malo manj, ko je bila v srednji Evropi še znatna verjetnost za zmrzal in je bilo to obdobje, do katerega se je splačalo počakati pri setvi bolj občutljivih rastlin,« je povedal. Z vremenskimi pregovori si po njegovih besedah ne moremo dosti pomagati, so pa bili nekoč način, da so ljudje osmislili spremljanje vremena, najbrž so na vsak način hoteli vedeti, kaj jih čaka, da bi se lahko bolje pripravili na lakoto in podobno.
Po podatkih Arsa je bila najnižja uradno izmerjena temperatura na Babnem polju – 34,5 februarja 1956 in januarja 1968, najvišja temperatura avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki 40,8 stopinje Celzija, najdebelejša snežna odeja na Kredarici natanko sedem metrov aprila 2001, kot dan z največjo količino padavin pa slovi 15. november 1969, ko je v Bovcu padlo 363 milimetrov dežja.
