Potop nekdaj uspešnega slovenskega podjetja: »Ko je prišel tujec, je šlo vse navzdol«

Nekoč slovensko podjetje Etrel, ki je postalo del švicarske korporacije Landis+Gyr, ki proizvaja polnilnice za električne avtomobile, odhaja v likvidacijo. Eden od zaposlenih je na platformi Reddit objavil čustveni zapis, kako dobro je delovalo podjetje, dokler je bilo slovensko. Ko pa so ga kupili Švicarji, je šlo samo še navzdol. 

Zapis objavljamo v celoti:

»Bilo je nekoč majhno podjetje, garažna firma, z velikimi upi in cilji. Lastnika čudovita gospodiča, srčna, zagnana, s posluhom za delavce. Kolektiv je organsko počasi rasel. Delavci so bili nadpovprečno zadovoljni, vzdušje v pisarnah in proizvodnji sproščeno, nasmejano. Kolektiv je bil povezan, velikokrat, predvsem ob petkih, smo imeli sproščeno druženje po delavniku. Lastnika sta brez kakršnih koli priseljenih predavanj in zahtev o pripadnosti kolektiva v firmi to dosegla samo z njunim odnosom do delavcev. Vse pohvale. Tudi plače so bile konkurenčne. Delavci so z velikim veseljem hodili na delo. Službene zabave so se zavlekle v naslednje jutro. Proizvodnja in vodilni kadri so bili v vsakodnevnem stiku, podjetje je delovalo kot povezana celota. Če se je kje potrebovala pomoč, se je vedno našel nekdo, ki je bil pripravljen pomagati,« je opisal, v kakšni harmoniji je sprva delovalo podjetje. 

Proizvodnja se je ločila od matičnega podjetja. Eden od lastnikov je šel v pokoj.

»Pridejo Švicarji s figami v žepu«

Potem ko so se zgodile spremembe na trgu, so prišli Švicarji, ki s figami v žepih kupijo podjetje. »Opisujejo nam gradove v oblakih in obljubljajo nebesa. Podjetje je razdeljeno že na tri različne lokacije, proizvodnja je vedno bolj odrinjena. Pridejo novi ukazi in navodila novega lastnika. Poslušajo se obljube o nagradah in bonusih, dosežki podjetja se redno predstavljajo, novi lastniki so pripeljali tudi kupe novih šefov in managerjev. Zaposlovanje ne pojenja, zaposluje se večinoma na vodilne pozicije.«

»Širitvam ni videti konca, a primanjkuje pravega kadra«

Nekdanji zaposleni je zapisal, da širitvam ni bilo videti konca, a je kljub temu primanjkovalo ljudi, ki bi dejansko delali in ne samo sestankovali in ukazovali. »Zahtevana je obvezna prisotnost na internih seminarjih o pravičnosti podjetja, etiki, kar pa je bilo vse na ravni nižjih razredov osnovne šole, pridige o tem, kakšna pripadnost podjetju se pričakuje. Med zaposlenimi se je govorilo o 'fair' odnosih, mobingu, medtem pa se novo vodstvo ni obnašalo v skladu s pridigami.«

Prihajajo novi in novi svetovalci, šefi, odnosi v podjetju razpadejo

»Ob izgubi se je govorilo, da je bila ta pričakovana in že na začetku vračunana. Mirijo, da ni skrbi, da bo treba le bolj vneto delati. Medtem prihajajo novi svetovalci, šefi z bajnimi plačami, ki močno presegajo povprečje plač v podjetju, kjer plače niso nizke. Odnosi v podjetju razpadejo.«

»Delavcev ne slišijo, začnejo zapuščati podjetje«

»Vodstvo je vztrajalo pri novih širitvah trga, novih zaposlovanjih, kljub svarilom delavcem, da gre vse prehitro, da podjetje nima več vizije, da se samo bezlja in rine skozi zidove na vsakem koraku. Prestrukturiranja oddelkov in vodstvene strukture si sledijo vsakih nekaj mesecev. Delavci, ki so pomagali zgraditi podjetje in so rasli z njim in mu bili dejansko predani, ki so poznali izdelek in imeli potrebna znanja, začnejo dajati odpovedi.«

»Obljube so pozabljene«

»Obljube so pozabljene, novi šefi se menjajo mesečno, plani se malo spremenijo vsakič, ko se vodstvo zamenja, in kaos se pojavi vsakič, ko je treba novi osebi na novo pojasnjevati, kaj se tu dogaja. Delavci so konstantno pod stresom, nov paket obljub pozabljen, vzdušje v pisarnah zamorjeno. Vodilni krivijo delavce, čeprav sami ne znajo voditi projektov. Mnogo zaposlenih na višjih položajih nima primernega znanja. Prelaganje krivde se ne neha. Krizni manager je v tem podjetju delal samo krizo, skupaj s še par novimi vodilnimi, da je lahko obdržal mastno plačano službo.«

Zaposleni piše, da se je aktivno blokiralo iskanje rešitev, delavcev pa se ni upoštevalo. »Skoraj bi lahko rekli, da se je aktivno sabotiral trud zaposlenih in med oddelki in zaposlenimi se je ustvarjalo konflikte, ki jih prej ni bilo.«

Pisarne so se spremenile v turobne, sive prostore

»Proizvodnja je bila na tej točki odrinjena in prepuščena sama sebi, delavniki pa so bili sestavljeni samo iz sestankovanja in ponavljanja istih tem iz tedna v teden, iz meseca v mesec in pritiskov z vseh strani. Časa za dejansko delo praktično ni bilo več. Pisarne so se spremenile v turobne, sive prostore, kjer delavci mrko zrejo v monitorje, psihično stanje zaposlenih je bilo na dnu.«

Decembra lani se je izpeljala selitev v nove, dolgo obljubljene prostore. »Ti so bili zgrajeni brez pravih dovoljenj, zato se je selitev zavlekla za pol leta in požrla veliko dodatnega denarja. Sprememba razpoloženja je bila grozljiva.«

V ponedeljek je nastopila nova menjava mini šefov, razdelilo se je kup nujnih nalog in zadolžitev po vseh oddelkih in obljubilo se je nove spremembe.