BOŽJI KLIC

Slovenski škof, ki je prosvetlil Indijance

Objavljeno 30. junij 2020 11.10 | Posodobljeno 30. junij 2020 11.10 | Piše: Drago Perko
Ključne besede: Friderik Baraga

V Trebnjem so se poklonili spominu na Friderika Barago. V 19. stoletju je bil naš najvidnejši misijonar v Ameriki.

Nastopili sta mezzosopranistka Bernarda Fink in pianistka Manca Kranjc Trček. FOTOGRAFIJE: Drago Perko
V Trebnjem je bilo minule dni slovesno, praznično. Najprej občinski praznik, potem pa še Baragov dan, spominski dan občine Trebnje. Za uvod so se v petek zvečer številni zbrali v cerkvi Marijinega vnebovzetja, mašo je daroval stiški opat p. Maksimilijan File in v pridigi spomnil, da so se v času življenja škofa Barage izmenjali trije avstrijski cesarji, ki obči javnosti niso tako poznani. »Vemo pa vsi, kdo je bil in kaj je delal Friderik Baraga.

Pred 100 leti pa je tu ugledal luč sveta še en pomemben slovenski duhovnik, nadškof Alojzij Šuštar, ki je v prelomnih letih slovenske zgodovine odigral zelo pomembno vlogo,« je še dodal stiški opat. Sledila je slavnostna akademija, na kateri so sodelovali direktor Založbe Družina Tone Rode, mezzosopranistka Bernarda Fink in pianistka Manca Kranjc Trček. »Baraga izhaja iz vašega kraja, iz vaše skupnosti, nekaj generacij nazaj v zgodovini. S spominskim dnevom ga ohranjate kot zgled za vse nas. Baraga more resnično izzvati najboljše, kar imamo Slovenci v sebi. Hvala ti, Trebnje, da nas leto za letom opozarjaš nanj!« je povedal Rode.

Diplomant prava slišal božji klic

Kdo sploh je bil Baraga? Friderik Irenej Baraga (1797–1868) je bil zagotovo najvidnejši slovenski misijonar prve polovice 19. stoletja, bil je tudi prvi slovenski misijonar in škof v Ameriki. Velik pečat je pustil v Severni Ameriki, kjer velja za utemeljitelja knjižnega jezika indijanskih plemen Očipve in Otava, postal pa je tudi prvi marquettski škof. V Trebnjem ponosno povedo, da se je rodil v gradiču Mala vas pri Dobrniču, krščen je bil v Dobrniču. Ko mu je bilo dve leti, je družina prodala grad v Mali vasi in kupila grad Trebnje. Starši so kmalu umrli, zato je odraščal v hiši doktorja Jurija Dolinarja, laičnega profesorja v škofijskem semenišču v Ljubljani. Odločilna prelomnica v njegovem življenju je bilo srečanje z redemtoristom Klemenom Dvoržakom, ki je v njem prebudil željo po duhovniškem poklicu.

Po študiju prava na Dunaju se je odpovedal dediščini, razdrl zaroko in jeseni istega leta vstopil v ljubljansko bogoslovje. Doma so ga sicer vzgajali za naslednika. A je sledil božjemu klicu. Za duhovnika je bil posvečen 1823., leto za tem je že bil kaplan v Šmartnem pri Kranju in Metliki. Ob prebiranju knjižice cinncinatijskega generalnega vikarja Fredericka Reseja je izvedel za pomanjkanje misijonarjev za delo med severnoameriškimi Indijanci ter težave misijonarskega in duhovniškega dela. Sprejel je izziv in šel v novi svet. Leta 1832 je v Detroitu dal natisniti prvi molitvenik v otavanskem jeziku, da bi lažje oznanjal vero in pomagal Indijancem, za katere je ustanavljal šole, učil jih je kmetovati in obrti. Leta 1852 je bil posvečen v škofa, ki je bil rad med ljudmi. Nobena pot zanj ni bila predolga ali pretežka. Tudi zato je nastala Baragova pohodna pot. Na njej so se številni zbrali v soboto zjutraj, ko so se zbrali pred cerkvijo.

Baragov nauk še aktualen

Po blagoslovu in udarni budnici Občinskega pihalnega orkestra Trebnje so se podali na pot, med njimi sta bila tudi domači župan Alojzij Kastelic in poslanec Blaž Pavlin. »To je simbolno praznovanje Baragovega spomina. Vsi vemo, da je v Severni Ameriki veliko hodil, naj bo pozimi ali poleti. Premagal je vse razdalje,« pa je o pomenu pohoda povedal Marjan Zupančič, tajnik Kulturnega društva Trebnje. »Pohod je ena zelo lepa zadeva. Ljudje se ga radi udeležijo, da gredo v naravo, da se družijo, hkrati pa je to primeren način, da se povsem nevsiljivo ohranja spomin na pokojnega škofa. Pot je vodila iz Trebnjega, kjer je živel v gradu, do Male vasi, kjer je bil rojen.

Obiskali so tudi Dobrnič s krstnim kamnom, kjer so ga krstili. Sicer pa bi imel škof Baraga še danes veliko povedati, njegovi nauki so še kako aktualni. Veliko se poudarja, tudi v ZDA, pomen dialoga med ljudmi. Baraga je imel to lepo vrlino, da je govoril z vsakim človekom, ne glede na to, kateremu sloju je pripadal. Poslušal je človeka, ki je bil sovražen ali pa prijateljski z njim. Z vsakim je znal vzpostaviti stik in prizadeval si je, da bi bila vsa družba taka,« je povedal trebanjski župnik Jože Pibernik.

»Vedno je zanimivo, vzdušje je pravo. Rad se ga udeležim,« je povedal Franc Jerman s Trstenika. Stalni gost je tudi Branko Jakoš, ki prihaja iz kraja Dole pri Litiji. »Rad pridem, v prvi vrsti iz spoštovanja do škofa Barage, pa tudi sicer rad hodim in se rekreiram. Ta pohod je primeren res za vse,« pove Jakoš, ki rad prebira knjižna dela o Baragi in priznava, da je bil Baraga zelo pogumen in odločen človek, da je šel v tistih časih v Severno Ameriko.
Baragova pohodna pot

Že poldrugo desetletje je priljubljena med pohodniki. Celotna krožna pot je dolga 18 kilometrov in se večji del odvija po prijetni gozdni ali travnati pokrajini. Začenja se v Trebnjem pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi Baragov kip. Nadaljuje se v Malo vas in mimo Knežje vasi v Dobrnič ter se prek Grmade in Vrhtrebnjega vrača v Trebnje. Vsebuje tri življenjske postaje Friderika Barage in se dopolnjuje s kakovostno preostalo ponudbo na tem prostoru. Organizirani pohod je konec junija v sklopu spominskega dneva občine Trebnje – Baragovega dneva.
3 življenjske postaje vključuje Baragova pot: Trebnje, Malo vas in Dobrnič.
Z vsakim je znal vzpostaviti stik in prizadeval si je, da bi bila vsa družba taka.




Deli s prijatelji