Cene, da te kap: slovenski paradižnik za 16 evrov na kilogram
Visoka inflacija je postala redna tema pogovorov, kupci pa so postali izjemno pozorni na hitro rastoče cene izdelkov, ki nam prinašajo praznejše žepe.
Nedavno smo prejeli fotografijo bralca iz enega od slovenskih diskontnih trgovcev. Nekaj pakiranih paradižnikov (slovenski paradižnik miks) je stalo 3,29 evra tako za 200- kot za 300-gramsko pakiranje. Zdelo se mu je nekoliko veliko, zato je preveril še ceno preračunano na kilogram in osupnil: laže pakiranje stane 16,45 evra na kilogram, sto gramov težje pa 10,97 evra. To je tudi dokumentiral in nam poslal fotografijo. Bralec si želi spodbujati slovenske kmete in slovenska podjetja, kupovati slovenske izdelke, a kako naj si ga povprečnež privošči, ga zanima.
Letos ga niso dražili
Iz fotografije bralca je razvidno, da je šlo za najbolj znani slovenski paradižnik podjetja Paradajz, ki se prodaja pod blagovno znamo Lušt. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja, ki ima sedež v Renkovcih, Kristjanom Magdičem.
Pojasnil nam je, da cene omenjenega produkta glede na lani in to kljub temu, da so se jim stroški povečali (elektrika za ogrevanje z geotermijo, cena embalaže, prevoz do kupcev na trg in plače sodelavcev), letos sploh niso spreminjali, so pa jih lani in še to za 18 odstotkov, medtem ko so jim stroški zrasli za kar 25 odstotkov. So pa tudi sami zaznali, da so letos ljudje bolj pozorni in občutljivi na cene kot so bili v preteklosti.
V krajšem pogovoru nam je Magdič povedal, da pri njih delajo na kakovosti, hkrati pa želijo zaposlenim omogočiti dostojno življenje. Nihče od zaposlenih, tako Magdič, ne prejema minimalne plače. Zaposlujejo sodelavce iz lokalnega okolja in tudi letos so jim dvignili plače, medtem pa maloprodajne cene še vedno ostajajo enake lanskim.
Zakaj je hrvaški paradižnik cenejši
Sogovornik sicer priznava, da je paradižnik denimo hrvaškega konkurenta v tem istem obdobju moč kupiti tudi za četrtino ceneje, a predvsem zato, ker gre konkurenčnemu podjetju na Hrvaškem bolj na roko tudi država. Magdič izpostavlja investicijske subvencije, denimo za izgradnjo rastlinjaka, ki pri nas trenutno znašajo 30 odstotkov vrednosti investicije, vendar je kapica postavljena pri 800.000 evrih. Na Hrvaškem država pomaga z od 70 do 90 odstotkov vrednosti investicije.
Potem so tu koncesnine. »Pri nas so koncesnine za uporabo geotermalne energije neprimerljivo višje kot v sosednjih državah, tudi do desetkrat,« opozarjajo v podjetju Paradajz.
Nenazadnje so tu še stroški dela: povprečna plača pri njih znaša 1750 evrov bruto, pri hrvaškem paradajzarju, kjer uvažajo tujo delovno silo, pa le 850 evrov.
K višji ceni končnega proizvoda vpliva tudi izbira sort: »Mi sadimo samo najbolj okusne sorte, ki jih tudi bolj redčimo, posledično pa oberemo do 20 odstotkov manj pridelka (ob višjih stroških iz prej omenjenih razlogov), kar seveda tudi vpliva na končno ceno.«
Kaj pravi država
Država nenehno spodbuja kupovanje slovenskih izdelkov. Akcij na temo ozaveščanja o kupovanju lokalno pridelane hrane ne manjka, postavlja pa se vprašanje, ali država res naredi dovolj, da bi bili slovenski izdelki na trgu tudi konkurenčni ali celotno breme prenaša na kupce. Direktor podjetja Paradajz je dal jasne predloge, kje bi jim država lahko pristopila naproti, ali jim tudi bo, bomo šele videli.
Sicer pa cen paradižnika na ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, ne komentirajo, v odgovoru so le poudarili pomen, kako pomembno je »ozaveščanje potrošnikov o pomembnosti (u)porabe lokalne hrane in na drugi strani tudi ozaveščanje glede odnosa do nje.«
