KORONAVIRUS

Slovenski imunolog: Ni videti, da bi virus izzvenel v roku enega leta

Upajo, da bo zaščita trajala vsaj pol leta, o novem cepivu, ki ga razvijata BioNTech in Pfizer​, pravi Roman Jerala.
Fotografija: Z novim koronavirusom bomo morali živeti še nekaj časa. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Z novim koronavirusom bomo morali živeti še nekaj časa. FOTO: Jure Eržen, Delo

Evropa je te dni ponovno žarišče pandemije virusa sars-cov-2. Številne države na starem kontinentu ječijo pod težo ukrepov za zajezitev širjenja virusa, ki je po svetu zahteval že okoli 1,3 milijona smrtnih žrtev. Gospodarstveniki se držijo za glavo, zdravstveni sistemi delujejo na obratih, ki dopuščajo le malo prostora za dihanje. Ob vsej tej težki situaciji je pred dnevi z Danske prišla novica o mutaciji virusa, ki bi lahko vplivala na dovzetnost za cepivo. Zasvetil pa je tudi žarek upanja, ko sta podjetji BioNTech in Pfizer​ sporočili, da je njihovo cepivo 90-odstotno učinkovito, prve doze pa naj bi bile na voljo že do konca letošnjega leta.
 
​Preberite tudi:

Virus je mutiral, bojijo se, da smo na pragu nove pandemije​
Olajšanje za človeštvo: odlična novica glede cepiva proti novemu koronavirusu



Na naša vprašanja, povezana z mutacijami virusa in cepivom sta odgovarjala ​Roman Jerala​, vodja ​Odseka za sintezno biologijo in imunologijo ​na Kemijskem inštitutu, in Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz).

Kako zaskrbljujoče je, da je virus na Danskem mutiral?
Za zdaj ni videti, da bi virus postajal bolj nevaren, pravi Roman Jerala. FOTO: Dejan Javornik
Za zdaj ni videti, da bi virus postajal bolj nevaren, pravi Roman Jerala. FOTO: Dejan Javornik
Jerala: 
Te konkretne mutacije me ne skrbijo pretirano, zdi se mi pa, da je bilo odločno ukrepanje na mestu, ker so farme kun postale inkubator virusa. Samo ena mutacija je v delu proteina, ki se veže na receptor, in najbrž vpliva bistveno na delovanje protiteles. Zaenkrat ne poznam poročil, da bi bil ta sev virusa bolj infektiven ali bi povzročal hujši potek bolezni.

Fafangel: Virusi mutirajo. To je njihov namen obstoja. In s tem pospešujejo (v evolutivnem smislu) tudi naš razvoj. Bolj kot skrb vzbujajoče je pohvalno, da so kolegi iz Danske ugotovili takšno mutacijo in nemudoma ukrepali. V številnih državah bi nekaj takšnega šlo mimo povsem nezaznano. Enkrat smo bili prepuščeni nemilosti »mutacije« ob preskoku virusa iz živali na ljudi, sedaj pa lahko s sekvenciranjem celotnega genoma (WGS - whole genome sequencing) sledimo in spremljamo, kaj se z virusom dogaja tako rekoč »v živo«.
Zaradi tega so na Danskem lahko zaznali mutacije, ki bi lahko vplivala na imunost in posledično cepivo. Na podlagi odkritja so se takoj odločili za dodatne preiskave ter javno zdravstveno ukrepanje.

​Mutacija, imenovana grozd 5, naj bi zmanjšala občutljivost na antitelesa in s tem bi lahko negativno vplivala na cepivo. Kaj bi to pomenilo; da cepivo sploh ne bi bilo učinkovito ali da bi delovalo le kratek čas?
Jerala: Omenjena mutacija zamenja eno aminokislino na mestu kamor se lahko vežejo protitelesa. Mislim, da bodo znanstveniki kmalu izmerili, kako je z vezavo protiteles, ki jih generirajo cepiva. Mislim, da bi lahko imela protitelesa morda nekoliko slabšo afinitetno, torej da bi slabše nevtralizirala virus. Po drugi strani pa bi lahko, če bi bilo res potrebno, cepiva, kot je to od BioNTech/Pfizer ali na osnovi DNA ali adenovirusov, hitro adaptirali na takšne mutacije.

​Fafangel: To, v precej črnem scenariju, bi lahko pomenilo, da bi protitelesa, ki bi jih razvili z nekaterimi cepivi, lahko bila manj učinkovita. Ali je ta sprememba res relevantna, bodo pokazale le dodatne raziskave (ECDC je napovedal pripravo ocene tveganja do 12. 11). Strogi ukrepi za preprečevanje širjenja znotraj države so bili sprejeti predvsem iz previdnostnih razlogov, kar je zdaleč najboljše. Tudi ebole niso ustavili merilci temperature na letališčih po Evropi, ampak ekipe, ki so na terenu, na lokaciji ustavile širjenje virusa.

​Tudi sicer je slišati, da naj bi imunost na sars-cov-2 bila kratkega veka (od enega do tri mesece); bi to pomenilo, da bi se morali, ko bo cepivo enkrat na voljo, cepiti na vsake mesec do tri mesece?
Jerala: Tega še ne vemo zagotovo, vendar zadnji znanstveni članki kažejo, da so tudi po pol leta še prisotna protitelesa v pacientih, ki so preboleli bolezen, v enem članku so celi pokazali povečevanje afinitetne protitelesa s časom.

​Fafangel: Trajanje imunosti še ni dorečeno. Opaziti je mogoče, da koncentracija protiteles v krvi po preboleli okužbi s časom upada. Po sedanjih raziskavah celična imunost ostane dlje časa, približno 6 mescev. Kako to vpliva na trajanje zaščite, je težko napovedati. Reinfekcije (ponovne okužbe po že preboleli okužbi) so trenutno le izjema, če to primerjamo s številom dnevno na novo okuženih na svetovni ravni. Ob reinfekciji bi lahko bil klinični potek okužbe spremenjen (blažji) in profil kužnosti drugačen. Tukaj nimamo še nimamo vseh odgovorov. O trajanju imunosti (kot o številnih drugi vprašanj glede koranavirusa) bomo lahko dokončno govorili, ko bomo virus dovolj dolgo poznali. Do takrat se trudimo po naših najboljših močeh v skladu s spoznanji, ki jih imamo.​

​Kako pogoste so sicer mutacije virusa sars-cov-2 oz. koliko jih je že poznanih? So mutacije »hujše« od samega virusa ali že bolj »prilagojen« ljudem in s tem lahko pričakujemo, da bi virus ob nadaljnjih mutacijah lahko »izzvenel«?
Jerala: Mutacij tega virusa je znanih že veliko, vendar je hitrost mutiranja virusa relativno nizka, če jo primerjamo npr. s HIV-1. V zbirku mutacij jih je evidentiranih kar 82.000 na 6678 pozicijah v virusnem genomu, ki obsega 30.000 nukleotidov, od katerih jih večina nima nobenih posledic. Tudi v Sloveniji so raziskovalci že evidentirali devet mutacij. Zaenkrat ni videti, da bi virus postajal bolj nevaren, pa tudi ne, da bi izzvenel, vsaj ne v roku kakšnega leta.

Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nijz. FOTO: Vlada RS
Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nijz. FOTO: Vlada RS
Fafangel: 
Virus neprestano mutira. V splošnem velja, da se pri virusih selekcionirajo in bolje obdržijo različice, ki imajo manjšo umrljivost in so bolj prilagojene dobremu prenosu na novega gostitelja. Selekcija različice z manjšo umrljivostjo bi nam seveda bila v veliko pomoč, vendar so to le želje. Za zaustavitev širjenja virusa se moramo v prvi vrsti zanesti sami nase. S preprečevanjem prenosov, razvojem cepiva in odličnim sistemom spremljanja virusa (primer dobre prakse je zgoraj omenjena Danska) nam lahko uspe. Zahvaljujoč razvoju človeštva nismo več prepuščeni na milost in nemilost naključnih mutacij.

​Pfizer in BioNTec sta sporočila, da je njihovo cepivo 90-odstotno učinkovito, kar je sprožilo veliko optimizma, a nekateri opozarjajo, da je treba biti previden, da je vzorec testiranih še vedno majhen, pomanjkljivost naj bi bila tudi, da je treba cepivo hraniti pri zelo nizki temperaturi ... Kako optimistični ste vi glede tega cepiva in tega, da se bo, ko bo precepljenega dovolj svetovnega prebivalstva, življenje vrnilo vsaj približno v ustaljene tirnice?
Jerala: V testiranju je tega cepiva sodeluje 44.000 prostovoljcev in rezultati so bili dobljeni na osnovi 98 obolelih prostovoljcev, ki so bili skoraj vsi iz kontrolne skupine, ki je prejela placebo. Podrobni rezultati niso objavljeni, ampak statistična verjetnost je zelo velika, da cepivo deluje, morda se bo z nadaljevanjem testiranja in širšo distribucijo s časom spremenil le procent zaščite, ker cepivo generira največ protiteles po kakšnem mesecu, oz. par tednov po zadnji vakcinaciji. Upajmo, da bo zaščita trajala vsaj pol leta. Tehnološke omejitve tega cepiva bodo zagotovo omejevale dostopnost, zato bi bilo dobro čim prej dobiti še več drugačnih platform cepiva, čeprav bi takoj vzel tudi tega.
Rezultati so pomembni, ker kažejo da bi lahko tudi več ostalih cepiv dobro delovalo in za precepljenost, ki bi ustavila pandemijo, bomo potrebovali veliko doz cepiva in to čim prej. Vsak procent precepljenega prebivalstva bo prispeval k omejevanju pandemije, vendar bistveno zmanjšanje lahko pričakujemo šele, ko bo delež zrasel nad polovico, potruditi se moramo, da bi nam to uspelo do naslednje jeseni.

Institut Jožefa Stefana, ki pripravlja dnevne napovedi širjenja covid-19 v Sloveniji, med drugim piše, da če bi R ostal 1,1, bi se rast epidemije ustavila sama od sebe zaradi prekuženosti v začetku decembra. Lahko sploh računamo na prekuženost, če je ta tako kratkotrajna?​
​Fafangel: Vsaka krivulja, ki predpostavlja deplecijo občutljivih oseb in znižanje epidemiološke krivulje, se bo prej srečala s preobremenitvijo in kolapsom zdravstvenega sistema. Iz tega razloga ne moremo govoriti o neki vrsti nekontroliranega prenosa v smislu strategije (npr. Great Barrington declaration), saj takšna strategija ne samo, da ni izvedljiva, ampak tudi ni etična. Če k temu dodamo negotovo trajanje imunosti, je strategija toliko bolj neutemeljena.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije