Slovenski helikopterski posli: »Golob je obljubo prelomil«
Na javno naročilo za nakup in vzdrževanje dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči v skupni vrednosti 30 milijonov evrov je prispela ena ponudba, ki je bila pomanjkljiva. Ugotovili so namreč, da predloženo finančno zavarovanje ni skladno z zahtevami naročnika. Javnega naročila tako niso oddali, pričakovati je ponovitev postopka.
Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju? Minister za notranje zadeve in ministrica za zdravje n RTV Slovenija nista prišla podati odgovorov, poslala sta namestnika.
Pridružili so se ji Robert Sabol, reševalec, ki je bil kritičen, ker ni danes tukaj ministrov, še posebej ministrice za zdravje. Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec, ki je povedal, da je naš zdravstveni sistem slab in da ga dva helikopterja ne bosta rešila.
Helga Dobrin, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve, je poudarila, da je ministrstvo pri tem razpisu delovalo zelo transparentno. Na vprašanje, zakaj je namesto ministra v studiu, pa je odgovorila: »Sem državna sekretarka, ki je pristojna za področje policije, in sem povsem kompetentna, da podajam odgovore o tej tematiki, da razjasnimo to temo. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo razpis po odprtem postopku. Zdaj se je žal izkazalo, da ponudnik ni podal ustrezne bančne garancije, zato je odločitev takšna, kot je.«
Na vprašanje, kdo je določil tako kratek rok dobave, ki se ujema z volilnim letom, da se je lahko nanj prijavil le en ponudnik, je Dobrinova odgovorila: »Letalska policijska enota je naredila raziskavo trga in na podlagi te raziskave trga, je bila postavljena finančna konstrukcija in ta rok. Rok smo določili skupaj s stroko na ministrstvu za notranje zadeve kot na ministrstvu za zdravje.«
Vida Čadonič Špelič iz NSi pa je najprej pohvalila delo politikov vseh barv, ki so se srečevali s stroko, v tem primeru z Robertom Sabolom, a takoj v nadaljevanju dodala: »A dobro bi bilo, če bi ga dejansko tudi poslušali. Potem bi bili danes nekje drugje. V Novi Sloveniji nas moti predvsem to, da je minister skupaj s predsednikom vlade nekaj obljubil, potem pa to naredil drugače, saj helikopterji niso namenski. Golob je obljubo prelomil.«
Dejan Kink, vodja letalske policijske enote, je zatrdil, da ni zavajal javnosti in da to lahko pojasni: »Rekel sem, da smo intenzivno preverili trg, med drugim tudi dobavne roke in da smo pri pripravi razpisne dokumentacije upoštevali vse navedeno. In da si vsi za to mizo želimo, da se sistem HMNP vzpostavi čim hitreje. Rok smo postavili zato, ker smo ugotovili, da lahko uporabimo rezervirana finančna sredstva. In oba ponudnika sta bila opozorjena. O cenah njune ponudbe ne morem govoriti, saj sta oba ponudnika vso komunikacijo označila za poslovno skrivnost.«
V studiu je bil gost tudi Denis Kordeš, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Na vprašanje, ali se mu zdi prav, da drugi določajo, kako teče ta služba, odgovoril: »To ne moremo reči, da kdo drug ureja, če govorimo o nujni medicinski pomoči. Helikoptersko nujno medicinsko pomoč je kot prevoznika določila vlada policijo. In ministrstvo za zdravje nima strokovnjakov s področja letalske znanosti, to ima letalska policijska enota. In zato je logično, da prevzame razpis. Kar se pa tiče medicinskega dela, ga je pripravilo ministrstvo za zdravje v sodelovanju s stroko.«
Tomazin pa je na te besede dodal, da je bila stroka vključena deloma in ne toliko kot bi si želeli.
V treh letih bodo namenili do 50 milijonov evrov
Slovenija bo zgradila floto in infrastrukturo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, najprej pa bodo kupili dva namenska helikopterja za reševanje življenj, je po seji vlade v Krškem lansko poletje povedal premier Robert Golob. Enote bo oblikovala policija skupaj z ministrstvom za zdravje, v naslednjih treh letih pa bodo za to namenili do 50 milijonov evrov.
Potem je vlada konec lanskega decembra na dopisni seji podprla odgovor ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja na interpelacijo o njegovem delu in odgovornosti. Interpelacijo o odgovornosti in delu ministra Poklukarja so v parlamentarni postopek 28. novembra vložili poslanci NSi in SDS ter nepovezani poslanci Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Med očitki je bila tudi nabava namenskih helikopterjev in organiziranje letalskih baz, saj helikopterji za nujno medicinsko pomoč naj ne bi imeli potrebne medicinske opreme za prevoz težko poškodovanih.
Pogled v prihodnost
V začetku letošnjega leta so z ministrstva za zdravje sporočili, da bo prenosna medicinska oprema za helikopterja, ki bosta zagotavljala helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP), nabavljena v ločenem postopku. V NSi so bili namreč kritični do pogojev razpisa za nakup helikopterjev, ker naj bi bila ta namenjena tudi za potrebe policije, in ne le za helikoptersko nujno pomoč.
Z ministrstva za zdravje so tudi pojasnili, zakaj v razpisu ni najti potrebne prenosne medicinske opreme, ki bo v obeh novih prevoznih sredstvih. »Ker v izvajanju dejavnosti HNMP delujejo trije javni zdravstveni zavodi, se bo po izbiri ponudnika namenskih helikopterjev lažje določila oprema čim bolj enotnega tipa glede na zmožnosti izbranega ponudnika,« so pogledali v prihodnost.
Kaj se zgodi, ko se stemni?
Helikopterska nujna medicinska pomoč deluje le v svetlem delu dneva. Z ministrstva za notranje zadeve so jasni: »Helikopterska nujna medicinska pomoč in gorsko reševanje se trenutno izvajata samo v vidnem času dneva (pomeni pol ure pred sončnim vzhodom in pol ure po sončnem zahodu).«
Nihče ne oporeka dejstvu, da zahtevajo nočni poleti s helikopterji strožje tehnične zahteve, posebno usposabljanje posadk in prilagojena pristajalna mesta za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti.
