Slovenske maše za Ukrajino
Zdi se, da so Američani že lep čas vedeli, kaj se bo zgodilo. Mesec dni pred rusko invazijo na Ukrajino je moral načelnik združenega štaba ameriške vojske, general Mark Milley, na zaslišanje v kongres. Za zaprtimi vrati je ameriškim zakonodajalcem razodel, da bi lahko Kijev padel v 72 urah ter da bi lahko umrlo do 50.000 civilistov. Invazija bi po njegovem mnenju lahko povzročila tudi do pet milijonov beguncev, večina bi jih prebežala na Poljsko.
Zaprli zračni prostor
Naša vlada je prepovedala uporabo slovenskega zračnega prostora letalom, ki so registrirana v Rusiji, in operatorjem s sedežem v Rusiji, ki jim je licenco izdal pristojni ruski organ. Za ta korak se odloča vse več drugih držav EU, Rusija pa odgovarja z enakimi ukrepi.
Po več kot 72 urah napada na Ukrajino je bilo stanje takšno: ruska vojska, ki naj bi izgubila že 4300 svojih vojakov, je v noči na nedeljo samo še srditeje udarila po ukrajinski vojaški infrastrukturi z uporabo raket iz zraka in morja ter zavzela več mest. Prav tako je bilo tudi z mestecem Nova Kakhovka, ki je strateško locirano na reki Dneper in oskrbuje polotok Krim z vodnimi kanali. Ruske čete so obstreljevale tudi rafinerijo v Vasilkovu, 30 kilometrov proč od Kijeva, blizu katerega je ukrajinska letalska baza. Nekaj upanja pa je včeraj vlila novica, da se bosta obe državi začeli pogajati na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila.
Zgodovinska enotnost
Poljske oblasti so medtem sporočile, da so sprejeli že več kot 150.000 beguncev. Na Madžarsko se jih je zateklo čez 60.000, v Romunijo okoli 50.000, na Slovaško pa čez 10.000.
Na Poljskem je sicer že pred rusko invazijo živelo okoli 1,5 milijona Ukrajincev. V Sloveniji takšne diaspore resda nimajo, jih pa neuradno tu živi med 3000 in 4000. Prvi begunci so zato slejkoprej že pred slovenskimi vrati. Minister Aleš Hojs je ob tem opozoril, da ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega v primerjavi z okoljem, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana. Po ministrovih besedah Slovenija potrebuje znanje, potrebuje ljudi, ki znajo delati, in »Ukrajinci so gotovo taki ljudje«.
V soboto zvečer se je na povabilo Janeza Janše sestal tudi svet za nacionalno varnost. Iz kabineta predsednika vlade so po koncu sporočili: »V nacionalnem varnostnem interesu Slovenije je, da se Ukrajina ohrani pred agresijo, da se ogrožanje vzhodnega bloka EU in Nata zmanjša ter da se posledično ne pojavita niti nova hladna vojna niti zaostrovanje sankcij zoper Rusko federacijo.«
Da je Slovenija glede tega povsem enotna, sta med drugim potrdila tudi predsednik republike Borut Pahor ter predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki je bil na sejo vabljen kot predsednik največje opozicijske stranke v DZ. Takšne enotnosti, kot jo slovenska politika kaže do ruskega napada na Ukrajino, ni bilo že vse od vključevanja v evropske integracije, tega pa je že dvajset let.
Ruska kapelica ostaja simbol miru
Kar vrstile so se obsodbe ruske agresije na Ukrajino. Eno najbolj pomenljivih je izrazilo Društvo Slovenija-Rusija, katerega predsednik je Saša Ivan Geržina. Dejanja ruskega državnega vrha so označili za iracionalna in v nasprotju z načeli temeljne človečnosti: »Z vsakim kilometrom, ki ga bodo prevozili ruski tanki, se povečuje tudi civilizacijska oddaljenost Moskve od naših prestolnic.« Ruski vrh so pozvali, naj nemudoma ustavi vojaške aktivnosti zoper Ukrajino in prepreči nadaljnje človeške žrtve, trpljenje in razdejanje na ozemlju suverene sosednje države. Poudarili so še, da Ruska kapelica pod Vršičem, kjer društvo vsako poletje organizira slovensko-rusko srečanje, še naprej ostaja simbol miru in kulture spoštljivega spominjanja, odprt za vse podpornike miru, dialoga in sodelovanja. Vladimir Putin je bil potemtakem leta 2016 prvič pa tudi zadnjič pod Vršičem.
Tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore se je pridružil vseslovenskemu mirovniškemu razpoloženju. Na njegov poziv so bile zato vse včerajšnje svete maše po državi darovane za mir in pravičnost v Ukrajini. Tudi na pepelnično sredo vabi vse k molitvi za Ukrajino.
Humanitarna pomoč
Po besedah podpredsednice ukrajinske vlade Olhe Stefanišine ruski napadi ne povzročajo le velikanske škode na kritični infrastrukturi, temveč tudi na domovih. Ukrajina tako zbira finančna sredstva v različnih valutah na posebnem računu UA843000010000000047330992708, pripravila pa je tudi seznam potrebščin, ki jih primanjkuje v državi. Na njem so poleg zdravil ter medicinskih pripomočkov in paketov prve pomoči med drugim še oblačila, odeje, živila, pitna voda, gradbeni material, pohištvo, šotori, spalne vreče, higienski pripomočki, sveče, svetilke, generatorji, invalidski vozički. V Sloveniji bodo pomoč na za to organiziranih mestih v Ljubljani zbirali Perutnina Ptuj na Letališki cesti 32a in KinVital na Mesarski cesti 4f, v Mariboru Marifarm na Minarikovi ulici 8 ter na Ptuju Perutnina Ptuj na Potrčevi 10.
Eleni Kovalskaji, ki je nepreklicno odstopila s položaja ravnateljice moskovskega Nacionalnega ruskega teatra, in sicer z besedami, »da je nemogoče delati za morilca in dobivati od njega plačilo«, pa se je pridružila tudi nekdanja ministrica za delo Anja Kopač. Rusko državno odlikovanje red prijateljstva (za krepitev miru in prijateljstva med narodoma), ki ga je prejela leta 2017, podelil pa ji ga je sam ruski predsednik Putin, je zaradi ruske invazije na Ukrajino vrnila. »To je moj osebni protest proti dejanju agresije in grobi kršitvi mednarodnega prava, nasilju in grozi, ki bosta s tem povzročena milijonom ljudem.« Kopačeva je ob tem priznala: »Na to priznanje sem bila zelo ponosna. Zdaj pa ga z enakim ponosom vračam.«
