LEŠNIKI

Slovenija odslej na zemljevidu pridelovalk lešnikov

Objavljeno 02. junij 2020 11.22 | Posodobljeno 02. junij 2020 11.22 | Piše: Oste Bakal

Podjetni Prleki so v dejavnost vložili več kot milijon evrov. Ekološko pridelani plodovi so prihodnost prehranske industrije.

Petra Peršak Voršič in Jože Sedmak
Ko sta se mlada podjetna zakonca, projektant namakalnih sistemov David Voršič in cvetličarka vrtnarka Petra Peršak Voršič iz Sv. Jurija ob Ščavnici, pred petimi leti odločala za dopolnilno dejavnost, sta imela v mislih predvsem prehransko samopreskrbo. In že leta 2015 je v Kraljevcih, streljaj nad Blaguškim jezerom, zrasla večja hala za skladiščenje in predelavo lešnikov.
image
Lešnikovo olje je izjemne kakovosti.

Že pred tem so seveda okrog mesta, kjer stoji, na šestih hektarjih zasadili 2300 grmov posebne leske. Med preučevanjem trga so namreč ugotovili, da je samopreskrba z lešniki v naši državi izjemno majhna, le do približno štiriodstotna, preostale potrebe pa uvažamo predvsem iz Turčije ter držav nekdanje SFRJ. Petra in David, pa tudi njun 12-letni sin Timotej,se je zaljubil v dejavnost svojih staršev, sta imela v mislih prihodnost in predvidela, da so prav ekološko pridelani lešniki v domačem okolju prihodnost prehranske industrije.
Številne raziskave so potrdile, da ekološki lešniki varujejo pred rakom, znižujejo holesterol ter zmanjšujejo pojav bolezni srca in ožilja.


Leske in s tem njihove plodove je dokaj preprosto gojiti in so ena najbolj prilagodljivih vrst. Lešniki so bogati z vitamini, minerali, nenasičenimi maščobami, fenoli, beljakovinami, sladkorji in vlakninami. Številne raziskave so potrdile, da ekološki lešniki varujejo pred rakom, znižujejo holesterol ter zmanjšujejo pojav bolezni srca in ožilja.
 

Velikopotezni načrti


Vse to so bili argumenti, ki so potrjevali, da sta se Petra in David pravilno odločila, zavedajoč se, da se investicija ne bo povrnila čez noč, kajti leska prve pridelke da v tretjem, še bolj četrtem letu, polno rodnost pa doseže med sedmim in osmim letom, ko, odvisno od sorte (teh je sedem), na hektar pridobijo tri do štiri tone lešnikov oziroma na grm do povprečno 10 kg. Vsekakor je pomembna voda, kajti brez namakanja se pridela približno tri do štiri kilograme lešnikov na eno sadiko, v intenzivnih namakalnih nasadih se ta količina poveča na dvanajst do štirinajst kilogramov. Že lani so prvič obirali lešnike iz nasada v Kraljevcih, kjer so leske v četrtem letniku dale dobro tono pridelka.
Sedem vrst
V nasadu imajo sedem vrst lesk. Grmovnica daje 25 odstotkov več plodov kot drevesa, vendar je nekoliko zahtevnejša za obdelovanje. Celotna vrednost investicije v Markovcihje bila 745.000 evrov.


»Prvo tono smo obrali ročno, v prihodnje pa bo vse opravljal stroj. Lešnike iz prve bere smo prodajali oluščene, z lupino, pražene in mlete. Ves letni pridelek, iz katerega pridelujemo tudi lešnikovo olje, lešnikov liker, moko in refuzo za slaščičarsko industrijo, prodamo na tržnicah, največ na treh lokacijah v Mariboru, kjer je povpraševanje po ekološkem slovenskem lešniku veliko, a tudi v Gornji Radgoni,« nam je povedala Petra Voršič Peršak in dodala, da bodo kmalu kupili stroj za obiranje lešnikov. V načrtih so nakupi še drugih strojev, za sortiranje, luščenje, mletje, kar bo zaokrožilo strojno obdelavo in predelavo, kajti že letos pričakujejo bistveno večji rod kot lani, že prihodnje leto pa še mnogi večji, kajti počasi bo prve pridelke dodal tudi nov večji nasad, ki si ga je Petra, tokrat skupaj z družinskima prijateljema, bratoma podjetnikoma Jožetom in Mitjem Sedmakom iz okolice Ljutomera, uredila na Markovcih na Goričkem.
 

Težnja k samopreskrbi


Kot pravi Jože Sedmak, so se za dodatno oziroma skupno zasaditev lesk odločili zaradi nenehnega pomanjkanja slovenskega lešnika na trgu. V Markovce jih je pritegnila možnost pridobitve večje parcele z lepo sončno lego. Zasajenih imajo 6400 grmov leske, ki jih gojijo ekološko. Sadike so uvozili iz Srbije. »Sadike so dvoletne, vse imajo certifikat in dovoljenje za saditev v Sloveniji. Prav tako so ves sadni material v celoti pregledale inšpekcijske službe ob uvozu v Slovenijo,« nam je povedal sogovornik in poudaril, da je tukaj še posebno pomembno namakanje.

Pravzaprav je namakalni sistem ključnega pomena, prleški investitorji pa so še posebno hvaležni šalovskem županu Iztoku Farteku, ki jim je ves čas stal ob strani, ko so potrebovali razne dokumente in drugo za izvedbo svojega projekta.
Prav tako so hvaležni sosedom, ki so z odobravanjem sprejeli nasad v takšni velikosti. Pustili so tudi zatraviti parcelo v velikosti 22 arov zaradi zadrževanja metulja mravljinčarja, tudi zbiralnik vode so oblikovali kot sonaravno stoječe vodno telo z zatravljenimi položnimi brežinami.

Tako zdaj ponuja nemoteno prehajanje dvoživk in drugih živali, s čimer so se poskušali čim bolj približati obstoječi vegetaciji oziroma okolju, v katerega so postavljali nasad. Že pred zasaditvijo sadik so morali opraviti kar veliko zemeljskih del.
8
do 20 evrov stane kilogram oluščenih lešnikov, neoluščenih pa do 8 evrov na kilogram.


»Najprej smo počistili zaraščene parcele ter poravnali teren. Navozili smo humusno zemljo ter jo na koncu še prezračili do približno meter globine in zgornjo plast tudi fino obdelali. Zemlja se je tudi založno pognojila, zdaj pa na osnovi opravljene analize apnimo tla. Ker je nasad opremljen s sodobnim kapljičnim sistemom namakanja po celotni površini, smo na najnižji točki uredili zbiralnik. V njem zbiramo deževno vodo, ki jo uporabljamo za namakanje. To je ključnega pomena za rodnost leske,« pravi Sedmak in dodaja, da načrtujejo še gradnjo sončne elektrarne za potrebe namakanja. Tako bi bil celoten sistem samopreskrben na osnovi vode in elektrike. Njihovi cilji segajo še višje, želijo si zasaditi 10 hektarjev površin, na katerih bi lahko pridelali 300 do 400 ton lešnikov, optimistično dodaja naša sogovornica Petra, ki je prepričana, da domačih ekoloških lešnikov ne bo težko spraviti v promet. 




Deli s prijatelji