KARIERA
Slovenec, ki je prej nadziral evrski bančni sistem, zdaj svetuje bankam
»Eden od izzivov vodij, ki so strokovnjaki, je, da preveč pozornosti posvečajo vsebini dela in premalo organizaciji.« je povedal Timotej Homar.
Odpri galerijo
Timotej Homar je tri leta delal v Evropski centralni banki, v enotnem mehanizmu nadzora. Foto: Janez Kotar/osebni arhiv
Tako je zdaj drugi mesec zaposlen v svetovalnem podjetju KPMG v Frankfurtu, in sicer kot svetovalec bankam in finančnim institucijam. »Na Evropski centralni banki je bilo moje delo bolj analitično, zdaj sem več v stiku s strankami. Če sem prej gledal na celoten bančni sistem evrskega območja, se zdaj pri ocenjevanju tveganj osredotočam samo na posamično finančno institucijo,« je primerjal Timotej Homar. Kot je poudaril, je delo v enotnem mehanizmu nadzora (Single Supervisory Mechanism, SSM) nekaj let po ustanovitvi lepo vpeljano, želel pa je spoznati še druge vidike finančnega sveta.
Kako je Timoteja pot zapeljala v finančno središče EU? V Ljubljani je vpisal ekonomijo in med triletnim dodiplomskim in dveletnim magistrskim študijem – je predstavnik prve generacije, ki je študirala po bolonjskem sistemu – nabiral izkušnje z različnimi praksami. »Zelo koristno je, da med študijem preizkusiš čim več različnih del. Tako ugotoviš, kaj te najbolj zanima, in dobiš občutek, kako delujejo določene institucije, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako jih poskušajo rešiti,« svetuje sogovornik mladim in opozarja, da se tistim, ki kot študenti opravljajo zelo podobna dela ali pa takšna, s katerimi nadgrajujejo izkušnje prejšnjih, hitro lahko zgodi, da postanejo strokovnjaki samo na nekem področju in jih tako vidi tudi okolica. In potem je področje težko zamenjati.
Sam je zadnje leto magistrskega študija delal v manjšem svetovalnem podjetju v Sloveniji, zanimala ga je tudi ekonomija kot znanost in razmišljal je o doktoratu v tujini. Priložnost se mu je ponudila na amsterdamski univerzi, kjer je bilo prosto mesto za raziskovanje bančnih kriz, kar je bilo po njegovih besedah leta 2010, torej dve leti po izbruhu krize, zelo zanimivo. Analiziral je več kot 60 bančnih kriz (opazovana enota je bila ena kriza v eni državi) od leta 1980 naprej, in sicer kdaj se je začela in koliko časa je trajala ter kakšni ukrepi so bili uporabljeni. »Pokazalo se je, da je banke, ki se v času recesije znajdejo v težavah, smiselno dokapitalizirati, s čimer se trajanje recesije v povprečju skrajša za polovico,« je povzel Timotej Homar. S temi znanji se je prijavil na razpis ECB za delo v enotnem mehanizmu nadzora, katerega namen je spremljanje tveganj in s tem preprečevanje, da bi banke sploh prišle v težave, zaradi katerih bi potrebovale dokapitalizacijo.
Ko možnosti za napredovanje ni več
»Ko sem se leta 2015 pridružil ekipi, je bilo zelo zanimivo, saj je bil SSM ustanovljen samo leto dni pred tem. Imel sem dostop do podatkov o sistemsko pomembnih bankah v evrskem območju, delal sem različne zanimive analize o tveganjih bank,« je opisal, kaj ga je motiviralo pri delu. V treh letih je nabral veliko strokovnih izkušenj in se izpopolnil v znanju nemščine, zato je iskal novega delodajalca med mednarodnimi svetovalnimi podjetji v Frankfurtu. Tudi z mislijo na to, da mednarodna podjetja običajno omogočajo interna prehajanja. »Rekel sem si: če mi bo podjetje všeč in bom ostal dlje časa, bom lahko kasneje zamenjal za delovno mesto v Sloveniji ali pa bliže njej,« je povedal Timotej in dodal, da spremlja tudi priložnosti v Sloveniji. Če se bo pojavila dobra ponudba, jo bo zagotovo resno obravnaval.
Kakšna je dobra ponudba? »Za veliko mladih je pomembno, da je delo zanimivo, da omogoča prevzemanje vedno večje odgovornosti, pa tudi napredovanje in primerno plačilo. Ko enkrat zmanjka izzivov, je treba narediti korak naprej,« pravi sogovornik in ugotavlja, da z zamenjavo službe hitreje in lažje napreduješ. »Če bi ugotovil, da bi z zaposlitvijo v Sloveniji hitreje prišel na naslednjo stopnjo v karieri, bi me to vsekakor zanimalo,« je povedal član Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS, kjer skrbi za finance.
Strinja se, da je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo tako na delo v ekipi kot na želje strokovnjakov po odhodu iz neke organizacije, tudi kultura vodenja. Ocenjuje, da imajo gospodarske družbe na splošno bolj izdelan sistem vodenja kot druge organizacije, kjer so na vodstvenih mestih pogosto strokovnjaki. »Njihovo zanimanje je znanost, vodenje ni med glavnimi spretnostmi, niti si tega morda ne želijo, ampak kot strokovnjaki morajo voditi ekipo. Načeloma je lahko eden od izzivov zanje, kako manj pozornosti nameniti vsebini dela in več organizaciji,« meni Timotej Homar.
milka.bizovicar@delo.si
Kako je Timoteja pot zapeljala v finančno središče EU? V Ljubljani je vpisal ekonomijo in med triletnim dodiplomskim in dveletnim magistrskim študijem – je predstavnik prve generacije, ki je študirala po bolonjskem sistemu – nabiral izkušnje z različnimi praksami. »Zelo koristno je, da med študijem preizkusiš čim več različnih del. Tako ugotoviš, kaj te najbolj zanima, in dobiš občutek, kako delujejo določene institucije, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako jih poskušajo rešiti,« svetuje sogovornik mladim in opozarja, da se tistim, ki kot študenti opravljajo zelo podobna dela ali pa takšna, s katerimi nadgrajujejo izkušnje prejšnjih, hitro lahko zgodi, da postanejo strokovnjaki samo na nekem področju in jih tako vidi tudi okolica. In potem je področje težko zamenjati.
Sam je zadnje leto magistrskega študija delal v manjšem svetovalnem podjetju v Sloveniji, zanimala ga je tudi ekonomija kot znanost in razmišljal je o doktoratu v tujini. Priložnost se mu je ponudila na amsterdamski univerzi, kjer je bilo prosto mesto za raziskovanje bančnih kriz, kar je bilo po njegovih besedah leta 2010, torej dve leti po izbruhu krize, zelo zanimivo. Analiziral je več kot 60 bančnih kriz (opazovana enota je bila ena kriza v eni državi) od leta 1980 naprej, in sicer kdaj se je začela in koliko časa je trajala ter kakšni ukrepi so bili uporabljeni. »Pokazalo se je, da je banke, ki se v času recesije znajdejo v težavah, smiselno dokapitalizirati, s čimer se trajanje recesije v povprečju skrajša za polovico,« je povzel Timotej Homar. S temi znanji se je prijavil na razpis ECB za delo v enotnem mehanizmu nadzora, katerega namen je spremljanje tveganj in s tem preprečevanje, da bi banke sploh prišle v težave, zaradi katerih bi potrebovale dokapitalizacijo.
Ko možnosti za napredovanje ni več
»Ko sem se leta 2015 pridružil ekipi, je bilo zelo zanimivo, saj je bil SSM ustanovljen samo leto dni pred tem. Imel sem dostop do podatkov o sistemsko pomembnih bankah v evrskem območju, delal sem različne zanimive analize o tveganjih bank,« je opisal, kaj ga je motiviralo pri delu. V treh letih je nabral veliko strokovnih izkušenj in se izpopolnil v znanju nemščine, zato je iskal novega delodajalca med mednarodnimi svetovalnimi podjetji v Frankfurtu. Tudi z mislijo na to, da mednarodna podjetja običajno omogočajo interna prehajanja. »Rekel sem si: če mi bo podjetje všeč in bom ostal dlje časa, bom lahko kasneje zamenjal za delovno mesto v Sloveniji ali pa bliže njej,« je povedal Timotej in dodal, da spremlja tudi priložnosti v Sloveniji. Če se bo pojavila dobra ponudba, jo bo zagotovo resno obravnaval.
Kakšna je dobra ponudba? »Za veliko mladih je pomembno, da je delo zanimivo, da omogoča prevzemanje vedno večje odgovornosti, pa tudi napredovanje in primerno plačilo. Ko enkrat zmanjka izzivov, je treba narediti korak naprej,« pravi sogovornik in ugotavlja, da z zamenjavo službe hitreje in lažje napreduješ. »Če bi ugotovil, da bi z zaposlitvijo v Sloveniji hitreje prišel na naslednjo stopnjo v karieri, bi me to vsekakor zanimalo,« je povedal član Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS, kjer skrbi za finance.
Strinja se, da je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo tako na delo v ekipi kot na želje strokovnjakov po odhodu iz neke organizacije, tudi kultura vodenja. Ocenjuje, da imajo gospodarske družbe na splošno bolj izdelan sistem vodenja kot druge organizacije, kjer so na vodstvenih mestih pogosto strokovnjaki. »Njihovo zanimanje je znanost, vodenje ni med glavnimi spretnostmi, niti si tega morda ne želijo, ampak kot strokovnjaki morajo voditi ekipo. Načeloma je lahko eden od izzivov zanje, kako manj pozornosti nameniti vsebini dela in več organizaciji,« meni Timotej Homar.
milka.bizovicar@delo.si
