Slaba novica za Janšo? Podmladek Svobode zahteva nekaznovanost politikov
Podmladek Gibanja Svoboda je 21. maja 2025 zagnal javno kampanjo z jasnim in provokativnim sporočilom: »Kriminalec naj ne bo politik.« Zbirajo podpise za peticijo, s katero želijo doseči zakonsko spremembo, ki bi za opravljanje politične funkcije zahtevala nekaznovanost za naklepna kazniva dejanja. Po trenutni zakonodaji je namreč mogoče, da pravnomočno obsojeni politiki kljub vsemu še naprej zasedajo visoke državne položaje.
Njihova pobuda ni usmerjena proti posameznikom, temveč proti sistemski anomaliji, ki omogoča, da nekaznovanost velja za vratarja, ne pa nujno za državnega funkcionarja.
Podmladek želi zbrati najmanj 5000 podpisov do sredine junija, ki jih namerava osebno predati poslancem in poslankam državnega zbora. Kampanja že poteka na spletu in družbenih omrežjih.
»To ni radikalna zahteva – to je zdrava pamet,« je ob lansiranju peticije povedal Blaž Juren, podpredsednik Gibanja Svoboda Mladi. »Politik, ki je bil obsojen zaradi zlorabe javnega položaja, preprosto ne sme več imeti dostopa do te moči. Gre za temeljno vprašanje integritete.«
»Kje so standardi? Če jih morajo spoštovati čistilci, naj jih tudi premier«
Podmladek opozarja na očitno nesorazmerje v zakonodaji: medtem ko morajo vzgojitelji, zdravniki, hišniki in drugi zaposleni v javnem sektorju ob zaposlitvi predložiti potrdilo o nekaznovanosti, tega ne zahtevamo od tistih, ki odločajo o zakonih, javnem denarju in prihodnosti države.
»Zaupanje v politiko je ključno za delovanje demokracije. Če osnovne standarde izpolnjujejo delavci v javnem sektorju, jih morajo tudi tisti, ki odločajo o državi,« je opozorila Nika Podakar, generalna sekretarka Gibanja Svoboda Mladi.
Kaj predlagajo?
Mladi iz Svobode si prizadevajo za spremembo zakona, ki bi onemogočila opravljanje politične funkcije vsem, ki so bili pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen v trajanju vsaj enega leta za naklepno kaznivo dejanje. Prav tako naj bi bila prepovedana politična funkcija v času prestajanja kazni ter v določenem obdobju po prestani kazni.
Kot poudarjajo, je to občutljiva in časovno omejena priložnost, saj ima trenutna koalicija v državnem zboru zadostno večino za sprejem zakona. A odločilna bo javna podpora.
Med politiki tudi več kaznovanih
Slovenski politični prostor ni brez primerov pravnomočno obsojenih politikov. Med njimi so:
Janez Janša, prvak SDS, ki je bil leta 2024 pravnomočno obsojen zaradi obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča. Sodišče mu je naložilo 8.000 evrov denarne kazni.
Janša je bil že leta 2014 v zadevi Patria obsojen na dve leti zapora, a je pozneje sodba padla. Kljub temu ni poravnal sodnih stroškov, zato je sodišče sprožilo prisilno izterjavo.
Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan in poslanec SDS, je bil leta 2013 obsojen na eno leto zapora zaradi zlorabe položaja in je moral občini Tržič vrniti 40.000 evrov z obrestmi.
Zoran Thaler, nekdanji evropski poslanec, je leta 2014 priznal krivdo za jemanje podkupnine, bil obsojen na dve leti in pol vikend zapora, denarno kazen in prepoved opravljanja javne funkcije.
Podmladek Gibanja Svoboda poudarja, da njihova pobuda ni usmerjena proti posameznikom, temveč proti sistemski anomaliji, ki omogoča, da nekaznovanost velja za vratarja, ne pa nujno za državnega funkcionarja.
