HRVAŠKI ŽUMBERAK
Skupen jim je tudi cviček
Hrvaški Žumberak je blizu – a svojčas je bil še bliže; razteza se ob meji z našo državo, dotika se Gorjancev in Bele krajine, a le dotika, saj so stoletja odprto mejo pred leti prerezale tehnične ovire.
Odpri galerijo
Prikaz prazgodovinskih gomilnih grobov
Vezi med ljudmi, starimi prijatelji, pogosto tudi sorodniki, so kljub temu ostale. To smo udeleženci strokovne rajže Slovenskega etnološkega društva spoznali kmalu po tem, ko smo pri Bregani stopili v sosednjo državo.
Že v govorici ne manjka slovenskih besed, tako kot tudi Belokranjci uporabljajo številne izraze z vzhodne strani meje. To se še najbolj pokaže pri cerkvenih rečeh, o čemer smo se prepričali že ob prvem postanku, v cerkvi sv. Jurija v Stojdragi. Z vzpetine, kjer stoji, se odpira sijajen razgled na Krško polje.
Tudi starosta med duhovniki Mile Vranešić, predstojnik žumberškega vikariata, govori slovensko. Že zato, ker s slovenske strani velik del vernikov v njegovo cerkev ne prihaja le ob praznikih. »Skupen nam je tudi cviček,« se pošali. Pa tudi zato, ker obred pri njem ni rimskokatoliški, temveč grškokatoliški, vzhodni, ki se je v 16. stoletju uveljavil v večjem delu Žumberka.
Z ikonostasom, značilno razdelitvijo prostora v cerkvi in poročanjem duhovnikov je blizu pravoslavni cerkvi, od nje pa se razlikuje zlasti po priznavanju papeževe vrhovne oblasti in uporabi grškega, staroslovanskega ali narodnega jezika v liturgiji. V tej uniatski oazi, obdani z rimokatoliki in pravoslavci, sta dve žumberški škofiji podrejeni Grškokatoliški cerkvi tudi v Beli krajini.
Kako je s to zadevo, je že prej pojasnil spremljevalec, živa enciklopedija Milan Bračika, ter dopolnil šegavi vodnik, tudi duhovnik, po materi Slovenec, Gorazd Bastašić, župnik v bližnji župniji Mrzlo Polje. V Žumberku, je povedal, je med enajstimi župnijami osem grškokatoliških, tri pa rimskokatoliške. Med njimi ne vlada le ekumenska sloga, temveč si duhovniki, kadar je treba, tudi pomagajo in se celo nadomeščajo.
Za razumevanje tega pojava je treba vedeti, da so Žumberak v 16. stoletju v več valovih poselili večinoma pravoslavni uskoki, begunci pred Turki, ki so prodirali z juga. Za oborožene varuhe meje nad Kolpo, vojne krajine, so jih postavili Avstrijci, ki so jim za to podelili različne pravice in privilegije, tudi svobodo veroizpovedi.
Pred slovesom od Stojdrage z nenavadnim pokopališčem, urejenim v strmem bregu, je vredno stopiti še v uskoški muzej. Ponuja razmeroma skromno, a z mislijo na prihodnost urejeno zbirko predmetov, za katere marsikdo že danes ne ve, za kaj so jih uporabljali. Veliko bogatejša in skrbneje urejena žumberška etnografska zbirka – predstavila nam jo je etnologinja Vida Pust Škrgulja, tudi Slovenka iz Ivanić Grada – je na ogled v ženskem samostanu v Sošicah.
V vas Budinjak pridemo sredi priprav na prireditev, v okviru projekta Interreg namenjeno predstavitvi lokalnih kulinaričnih posebnosti, pri kateri so imeli prvo besedo bolj izkušeni gostje iz Slovenije. Največja znamenitost tega dela območja, uradno imenovanega Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, je gozdnata planota z izjemno bogatim arheološkim nahajališčem. Od Eko-centra vodi do 141 prazgodovinskih grobnih gomil lepo urejena in dobro označena Steza knezov.
V Strmcu pri Pribiću vzbudi pozornost na umetnem otočku sredi ribnika, nedaleč od baročnega dvorca, v katerem je grškokatoliško semenišče, v slikovitem novo bizantinskem slogu sezidana cerkev Marijinega oznanjenja. Od tod se popotnik lahko vrnite domov čez mejna prehoda Bregana in Metlika.
Prikaz prazgodovinskih gomilnih grobov
Že v govorici ne manjka slovenskih besed, tako kot tudi Belokranjci uporabljajo številne izraze z vzhodne strani meje. To se še najbolj pokaže pri cerkvenih rečeh, o čemer smo se prepričali že ob prvem postanku, v cerkvi sv. Jurija v Stojdragi. Z vzpetine, kjer stoji, se odpira sijajen razgled na Krško polje.
Tudi starosta med duhovniki Mile Vranešić, predstojnik žumberškega vikariata, govori slovensko. Že zato, ker s slovenske strani velik del vernikov v njegovo cerkev ne prihaja le ob praznikih. »Skupen nam je tudi cviček,« se pošali. Pa tudi zato, ker obred pri njem ni rimskokatoliški, temveč grškokatoliški, vzhodni, ki se je v 16. stoletju uveljavil v večjem delu Žumberka.
Z ikonostasom, značilno razdelitvijo prostora v cerkvi in poročanjem duhovnikov je blizu pravoslavni cerkvi, od nje pa se razlikuje zlasti po priznavanju papeževe vrhovne oblasti in uporabi grškega, staroslovanskega ali narodnega jezika v liturgiji. V tej uniatski oazi, obdani z rimokatoliki in pravoslavci, sta dve žumberški škofiji podrejeni Grškokatoliški cerkvi tudi v Beli krajini.
Grškokatoliški župnik slovenskega rodu Gorazd Bastašić Foto: Iztok Ilich
Kako je s to zadevo, je že prej pojasnil spremljevalec, živa enciklopedija Milan Bračika, ter dopolnil šegavi vodnik, tudi duhovnik, po materi Slovenec, Gorazd Bastašić, župnik v bližnji župniji Mrzlo Polje. V Žumberku, je povedal, je med enajstimi župnijami osem grškokatoliških, tri pa rimskokatoliške. Med njimi ne vlada le ekumenska sloga, temveč si duhovniki, kadar je treba, tudi pomagajo in se celo nadomeščajo.
Dediščina uskokov
Za razumevanje tega pojava je treba vedeti, da so Žumberak v 16. stoletju v več valovih poselili večinoma pravoslavni uskoki, begunci pred Turki, ki so prodirali z juga. Za oborožene varuhe meje nad Kolpo, vojne krajine, so jih postavili Avstrijci, ki so jim za to podelili različne pravice in privilegije, tudi svobodo veroizpovedi.
Pred slovesom od Stojdrage z nenavadnim pokopališčem, urejenim v strmem bregu, je vredno stopiti še v uskoški muzej. Ponuja razmeroma skromno, a z mislijo na prihodnost urejeno zbirko predmetov, za katere marsikdo že danes ne ve, za kaj so jih uporabljali. Veliko bogatejša in skrbneje urejena žumberška etnografska zbirka – predstavila nam jo je etnologinja Vida Pust Škrgulja, tudi Slovenka iz Ivanić Grada – je na ogled v ženskem samostanu v Sošicah.
Marijina cerkev v Strmcu
V vas Budinjak pridemo sredi priprav na prireditev, v okviru projekta Interreg namenjeno predstavitvi lokalnih kulinaričnih posebnosti, pri kateri so imeli prvo besedo bolj izkušeni gostje iz Slovenije. Največja znamenitost tega dela območja, uradno imenovanega Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, je gozdnata planota z izjemno bogatim arheološkim nahajališčem. Od Eko-centra vodi do 141 prazgodovinskih grobnih gomil lepo urejena in dobro označena Steza knezov.
Ikonostas v cerkvi sv. Jurija v Stojdragi
V Strmcu pri Pribiću vzbudi pozornost na umetnem otočku sredi ribnika, nedaleč od baročnega dvorca, v katerem je grškokatoliško semenišče, v slikovitem novo bizantinskem slogu sezidana cerkev Marijinega oznanjenja. Od tod se popotnik lahko vrnite domov čez mejna prehoda Bregana in Metlika.
