TOLMIN – Tolminski jamarji so se vpisali v zgodovino. Na Tolminskem Migovcu jim je namreč uspelo povezati dva sistema jam: Migovec in Vrtnarijo. Tako so ustvarili najdaljši jamski sistem v Sloveniji, ki v skupni dolžini meri kar 24.900 metrov raziskanih in izmerjenih rovov. Slabih 25 kilometrov je dolga, kot množica razprtih dlani razvejena jama z rovi in dvoranami, ki se pod Migovcem prepletajo v neskončni labirint. Višinska razlika, v kateri se razteza jama med vhodom in do zdaj znanim dnom, je kar 975 m. S tem je padel stoletja star rekord Postojnske jame, katere sklenjen sistem meri 20.570 metrov.
Votla gora
Glavnina tolminskega podzemlja je v treh sistemih jam: Migovec, Vrtnarija in Primadona. Domači jamarji Migovcu pravijo tudi Votla gora, saj je dobesedno prepredena z rovi in dvoranami.
Kot nam je povedal izkušeni jamar Zdenko Rejec, tolminski jamarji raziskujejo podzemlje Migovca že od leta 1974, od leta 1994 pa sodelujejo z angleškimi kolegi iz jamarskega društva Imperial College iz Londona (ICCC).
»V vseh teh letih smo raziskali vreč kot 30 kilometrov rovov. Pod Migovcem smo naleteli že na 100 metrov dolgo in nekaj deset metrov visoko jamsko dvorano, kjer mi svetilka ni osvetila stropa.«
V zadnjih letih so začeli intenzivno iskati povezavo med tremi sistemi, saj je računalniški tridimenzionalni sistem nakazoval realne možnosti, da gre praktično za en sistem, eno jamo.
»Vendar so bila najobetavnejša mesta tudi najožja. V več akcijah smo počasi napredovali, vendar povezave ni in ni bilo.«
Sanje za dušo
Na letošnjem raziskovalnem taboru z imenom Sledi vetra – da, tudi in zlasti v jamah piha veter, običajno so ga jamarji zelo veseli – so v Vrtariji odkrili dobrega 2,5 kilometra novih delov.
»Tam smo ponovno naleteli na neslutene lepote, tehnično preplezali kamine in iskali povezavo med sistemoma Migovec in Vrtnarija. A brez uspeha.«
V ponedeljek pa sta se v jamo odpravila domačinka Karin Rutar in študent Imperial Collegea madžarskega rodu Gergely Ambrus.
»Bila je zadnja akcija odprave,« je povedala Karin Rutar iz Čadrga. Z Gergelyjem sta se povzpela preko 40 metrov visoke stene in iskala nove prehode.
»Naenkrat sva zagledala jamarski list iz leta 1998, ki nama je dal vedeti, da so ta del jame že obiskali. Iz novoodkritih prehodov sva tako prišla v že odkriti del sistema Migovec.«
Tako sta Karin in Gergely prehod, ki sta ga poimenovala Sanje za dušo, razdevičila in ga združila s podzemljem Vrtnarije in Migovca v en sam sklenjeni sistem.
Čaka Primadona
Gre za še en uspeh slovenskih jamarjev, ki so zanesljivo med boljšimi na svetu. Ne nazadnje je beseda kras (angl. karst) edina slovenska beseda, ki je prodrla v znanstveni jezik in se uradno uporablja.
Kot pove Rejec, gre za visokogorsko podzemlje, kjer običajno ni kapnikov ali kakšnih drugih značilnosti matičnega krasa, jamar in naravovarstvenik mag. Marko Simič pa dodaja, da je najdba prehoda kljub vsemu malce presenetljiva.
»V Sloveniji nimamo dolgih jamskih sistemov, so pa jame zelo globoke. Pričakovali smo, da bomo prej našli povezavo med Kačno jamo in Škocjanskimi jamami, kjer bi bilo treba, karikirano, preplavati neki 100 metrov dolg sifon.«
Tolminci so tako prehiteli Notranjce, pri čemer pa verjamejo, da obstaja tudi prehod iz Vrtnarije v Primadono, s čimer bi odkrili največji jamski sistem v Sloveniji. Med drugim so v globinah Migovca našli aragonitske ježke, to so kalcitne zvezdaste tvorbe, značilne za nižinsko Ravensko jamo, pred leti pa so na Migovcu našli celo okostje mladiča jamskega medveda: do danes ostaja uganka, kaj je jamski medved delal tako visoko v hribih.
Načrt, tloris in presek sistema Vrtnarija (foto: Arhiv PDT):  |
Načrt, tloris in presek sistema Migovec (foto: Arhiv PDT):  |
