BOTANIČNI VRT

Škoti nabirali slovenska semena

Objavljeno 26. julij 2019 09.11 | Posodobljeno 26. julij 2019 09.12 | Piše: Primož Hieng

Ljubljanski botanični vrt bo prihodnje leto slavil 210-letnico delovanja. Njihove semenske vrečke so požele tudi velik mednarodni uspeh.

Spoznavanje narave v vrtu
Botanični vrt ob Ižanski cesti v Ljubljani bo prihodnje leto slavil že 210-letnico delovanja. Kot je na srečanju z novinarji povedal njegov direktor dr. Jože Bavcon, so ga uradno odprli 11. julija 1810. Takrat je na dogodek prišel maršal Marmont, prvi generalni guverner Ilirskih provinc, in posadil lipo.
 

Opaženi v svetu


»Vrt je bil ustanovljen kot vrt domovinske flore, torej naj bi predstavljal rastlinstvo tedanje dežele Kranjske, in to funkcijo opravlja tudi v današnjem času,« je povedal Bavcon. »Seveda je povezan z ljubljansko univerzo, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, ves čas pa ohranja stike z drugimi botaničnimi vrtovi. V našem je predstavljenih 5000 rastlinskih vrst iz različnih delov sveta, zato imamo tudi tropski rastlinjak in sredozemske rastline ter še marsikaj. Študentje se morajo učiti tudi o tistih rastlinah, ki uspevajo na domačih tleh. Slovenija je zagotovo vroča točka biodiverzitete v Evropi, ponaša se z veliko rastlinsko pestrostjo, ki jo naš botanični vrt promovira tudi v tujini. Ne glede na to, da nas je malo, smo v svetu opaženi.«
image
V botaničnem vrtu imajo čebelnjak.

O zadnjem letu delovanja botaničnega vrta je spregovorila biologinja mag. Blanka Ravnjak: »Lani smo bili pridni, tako da se lahko pohvalimo, da smo pridobili nov certifikat za strokovno delo s področja varovanja rastlinskih vrst,« je razložila.
image
Biologinja Blanka Ravnjak

»Ta certifikat je na neki način že obrodil sadove, odmeva med našimi sodelavci v tujini. Avgusta lani so nas obiskali sodelavci edinburškega botaničnega vrta, saj so želeli za svojo semensko banko in zbirko nabrati avtohtone vrste rastlin, ki rastejo pri nas. Na terenu smo bili skupaj kar 14 dni, nabirali smo semena, tudi za našo semensko banko, tako da je bilo to sodelovanje izjemno dobro. Ker imamo že dolgo tradicijo nabiranja semen in dobro sodelujemo s semenskimi bankami, smo se pridružili mednarodni mreži Ensconet, ki po vsem svetu skrbi za semenske banke avtohtonih rastlinskih vrst. Sodelujemo tako, da si izmenjujemo podatke, izkušnje in znanja s področja zbiranja semen in njihovega shranjevanja, veliko pozornosti pa smo namenili tistim rastlinskim vrstam, ki so ogrožene. Na njih pazimo tako, da zbiramo njihova semena in jih shranjujemo v semenski banki.«
 

Praksa je pomembna


Predstavnika ljubljanskega vrta sta spregovorila še o mednarodnem sodelovanju, in kot je povedal dr. Bavcon, jih tuji študentje najdejo na spletni strani. Še kako pomembno je praktično delo, saj se večina študentov danes uči samo še prek spleta, je še opozoril: »Žal je to znanje prazno, in to se največkrat pokaže v praksi. To opažamo tako pri naših kot tujih študentih. Radi jih popeljemo po mestu in jim pokažemo ozelenitve mesta, izbor dreves in podobno. To se dogaja ob vsaki prenovi cest, kjer sodelujemo s predlogi. Za Slovensko cesto smo izbrali mali jesen, na Gosposvetski črni gaber in na Dalmatinovi mokovec, vse to so naše avtohtone vrste. To tradicijo nadaljujemo. S še nekaterimi institucijami smo se lotili izdelave papirja iz japonskega dresnika, pripravili smo posebne semenske vrečke. Te so v Veliki Britaniji požele velik uspeh, še posebno ker gre za zelo dober primer invazivne rastline, ki pa ima lahko konkretno uporabno vrednost.«
image
Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani

Dr. Bavcon je predstavil še eno novost, ki prihaja iz tivolskega rastlinjaka: »Skupaj z radiem Cona je nastala galerija Steklenik, kjer lahko obiskovalci poslušajo različne, tudi nenavadne zvoke, na primer zvoke stenic, ki so v naravi tako rekoč neslišni, lomljenje ledu in podoben zadeve.«
 

Zasnovali terapevtski vrt


Direktor je spregovoril še o sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom RS - Soča, kjer so zasnovali terapevtski vrt. Ta je sicer še v nastajanju, a nekaj gredic je že urejenih: »Tisti, ki se tam rehabilitirajo, bodo lahko z različnimi otipi zaznavali različne rastline, ki imajo raznoliko strukturo listov, kar je zelo pomembno pri pridobivanju oziroma vračanju čutnih sposobnosti za otip. Zelo dobro sodelujemo z Gimnazijo Ledina, kjer smo naredili strešne vrtove, lani pa so nas povabili, da bi naredili zeleno steno, potem pa smo se skupaj odločili za rajsko steno s tropskimi rastlinami, ki izjemno lepo deluje.«
5000
rastlinskih vrst je v botaničnem vrtu.


Še nekaj je poudaril: »Premalo se zavedamo, da je Slovenija vroča točka Evrope. Izgubljamo enokosne travnike ali po domače senožeti. To so površine, ki se zaraščajo vse od 80. let naprej, po osamosvojitvi pa je bil ta padec izredno strm in hiter. Z zaraščanjem senožeti izgubljamo biodiverziteto, zato si v botaničnem vrtu prizadevamo za njihovo ohranjanje. Končno bi tu uživali tudi turisti in zato nekaj plačali, kmetje bi dobili nekaj denarja, hkrati bi pridelovali seneni drobir, ne nazadnje pa bi bilo mleko iz takih travnikov bistveno bolj kakovostno in bi lahko imelo bistveno višjo ceno. Že nekaj let poskušamo prepričati različna ministrstva, ki bi morala prepoznati ta pomen, saj imamo v Sloveniji še več takih dragocenosti. Vsi tujci, ki so bili pri nas, ne morejo prehvaliti teh pisanih površin, je pa samo še vprašanje časa – mogoče gre za pet ali deset let –, in vse to bo izginilo.«
 




Deli s prijatelji