Šempeter, zadnji dom plemičev Coroninijev

Coroninijevi so plemiška rodbina, ki izhaja iz kraja Berbenno pri Bergamu v Lombardiji v Italiji. Začetnik šempetrske veje rodbine je bil Aleksij (umrl leta 1679). Njegov mlajši sin Janez Krstnik (1627–1689) je dal zgraditi dvorec v Šempetru pri Gorici, bil pa je tudi notranjeavstrijski vladni svetnik. Leta 1687 so ga skupaj z drugimi člani rodbine Coronini povzdignili v stan državnih grofov Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Coroninijevi so na Goriškem opravljali pomembne državne in deželne funkcije, največjo slavo in ugled pa so dosegli sredi 19. stoletja.

Vzgajal bodočega cesarja

Ivan Krstnik Coronini (1794–1880) je prejel številne častne naslove in odlikovanja. Bil je avstrijski vojskovodja in general, na toskanskem dvoru v Firencah je bil imenovan za vzgojitelja in adjutanta, skrbel je za sina toskanskega velikega vojvode. Nato so ga povabili na habsburški dvor na cesarski Dunaj. Tam je bil grof Coronini leta 1836 imenovan za dvornega komornika. Izbral ga je nadvojvoda Franc Karel, oče Franca Jožefa, in mu zaupal vzgojo otrok.

Zgodovinar mag. Renato Podbersič, poznavalec šempetrskih Coroninijev, pravi, da je bila to ena najpomembnejših in najbolj častnih funkcij, ki jih je kdaj opravljal kdo z našega območja: »Sposobnost, znanje jezikov, izobraženost in vdanost družine monarhiji so privedli do tega, da je bila Ivanu Krstniku Coroniniju zaupana vzgoja cesarskega naslednika. Cesarja je vzgajal od šestega do osemnajstega leta.«

Podbersič navaja, da sta se Coronini in Franc Jožef dobro razumela, mladi prestolonaslednik je svojega vzgojitelja zelo cenil in spoštoval. »Glavni vzgojitelj na dvoru je bil grof francoskega rodu Heinrich Bombelles, ki je nadziral vzgojo, Ivan Krstnik Coronini pa je izvajal neposredno vzgojo, ga učil jezikov monarhije, mečevanja, jahanja. Bil mu je kot oče,« pripoveduje Podbersič.

Na dvoru je ostal do aprila 1848, ko se je popolnoma posvetil vojaški službi in si priboril številne vojaške nazive. Leta 1865 se je na lastno željo umaknil iz vojske, se upokojil in se naselil v družinski dvorec v Šempetru pri Gorici. Tu je prevzel skrb za upravljanje obsežnih družinskih posesti in se posvečal družini. Leta 1856 je dal na tamkajšnjem pokopališču sezidati družinsko grobnico, v kateri je pokopanih več članov te pomembne rodbine. Ivan Krstnik Coronini je umrl 26. junija 1880. Njegov pogreb je bil veličasten in spektakularen, leta 1900 se mu je med svojim zadnjim obiskom Goriške na šempetrsko pokopališče prišel poklonit sam cesar Franc Jožef.

Ivanov sin Franc Karel (1833–1901) je kot zastopnik Gorice 1870 prišel v deželni zbor, kjer so ga leto zatem izvolili v dunajski parlament. Leta 1879 je postal predsednik dunajskega parlamenta. Kot državni in deželni poslanec je uporabljal svoja poznanstva z najvišjimi krogi v monarhiji, saj je bil v mladih letih tovariš cesarja Franca Jožefa.

Izpolnili zadnjo željo

Prva svetovna vojna in bojišča soške fronte v okolici Šempetra so zahtevali visok davek. Uničena so bila številna naselja, med njimi tudi Coroninijev dvorec in park, prav tako je bila do tal porušena družinska grobnica na šempetrskem pokopališču. Načrte za obnovo je družina zaupala znanemu arhitektu Maksu Fabianiju, obnavljali so ga med letoma 1927 in 1930. Pri tem pa so se tako zadolžili, da so morali dvorec prodati italijanski vojski, sami pa so se preselili na staro družinsko posest v Furlanijo. Po štirih letih so se vrnili v Šempeter v družinsko vilo Tusculanum na pobočju Markovega hriba, kjer so živeli do leta 1947, ko so se odselili v Italijo. Grofica Terezija Coronini je z otrokoma Ivanom in Julijano v Gorici kupila vilo s parkom, kjer še danes živi grofica Julijana.

Njen sin, Ivan Krstnik Coronini, se je rodil 20. julija 1936 v Trstu in je bil zadnji moški potomec Coroninijevih. Po poklicu je bil geofizik, leta 1989 je v Londonu ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo z raziskovanjem zemeljskega površja in črpanjem nafte. Leta 1977 se je poročil z nemško grofico Angeliko von Schuckmann. V zakonu sta se jima rodili hčerki Sofia (1978) in Aleksandra Marija (1979).

Poslednji grof Coroninijeve rodbine je Šempeter rad obiskoval, nazadnje je bil tu maja letos, 15. septembra pa je umrl. Sorodniki so izpolnili njegovo poslednjo željo in ga pokopali v družinsko grobnico: 5. oktobra so v Šempetru brali pogrebno mašo v slovenskem, italijanskem, nemškem in latinskem jeziku. Z Ivanom Krstnikom je šempetrska veja Coroninijevih izumrla.