OSTAJA ODPRTO

Se bodo plače uskladile z inflacijo? Tako odgovarjajo sindikati

Do leta 2010 je veljako avtomatično usklajevanje, zdaj odvisni od odločitve vlade. Letno se usklajujejo le pokojnine.
Fotografija: FOTO: Leon Vidic, Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic, Delo

Cene se višajo skoraj dnevno, ne pa tudi plače. Postavlja se vprašanje, ali bodo glede na inflacijo podjetja sledila dvigu plač in/ali potnim stroškom, ki že dolga leta ostajajo nespremenjeni. Nekatera zasebna podjetja so menda glede na visoko stopnjo inflacije plače že dvignile za okoli 10 odstotkov. Ker imajo posamezni sindikati vpogled v kolektivne pogodbe, smo se obrnili nanje z vprašanjem, ali so dvig plač ponekod že zasledili in ali lahko v kratkem zaposleni pričakujejo višje plače in izplačilo višjih potnih stroškov. Sodeč po odzivu, bo to poglavje počakalo na novo vlado, zato v kratkem sprememb ni na vidiku.

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije:

Usklajevanje najnižjih osnovnih plač v kolektivnih pogodbah zasebnega sektorja ter povračilo stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se opravlja v okviru socialnega dialoga preko pogajanj za kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti in posameznih podjetij. V kolektivnih pogodbah se določijo najnižje osnovne plače in povračila stroškov in drugih prejemkov v zvezi z delom. Ti zneski predstavljajo minimalno raven pravic delavcev, ki pa se lahko v kolektivni pogodbi posameznega podjetja določijo v enakih ali višjih zneskih.

Kolektivne pogodbe dejavnosti navadno vsebujejo določilo, da se socialni partnerji vsako leto dogovorijo o uskladitvi plač in drugih prejemkov. Socialni partnerji v okviru pogajanj dogovorijo odstotke povišanj in zneske najnižjih osnovnih plač ter uskladitve in zneske posameznih povračil stroškov v zvezi z delom. Kot podlaga za uskladitev se običajno uporablja podatek Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin (letna inflacija, povprečna letna inflacija) za dogovorjeno obdobje, makroekonomski kazalniki, ki kažejo ekonomsko stanje v dejavnosti in gospodarstvu, podatek o produktivnosti dela merjeni kot dodana vrednost na zaposlenega ter ostali kazalniki, ki izhajajo iz bilanc o poslovanju.

Ker so na podjetniški ravni običajno določeni višji zneski plač in povračil stroškov se dvig le-teh na ravni dejavnosti samodejno ne odraža na podjetniški ravni. Zaradi tega so ob dvigu zneskov na ravni dejavnosti potrebna tudi dodatna pogajanja na ravni podjetji. Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti pa vsebujejo določbe o avtomatični vsakoletni uskladitvi plač v višini inflacije (primer: KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva) in uskladitvi povračila stroška za prehrano med delom s količnikom rasti cen prehrambnih izdelkov (primer: Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije), kar predstavlja minimalno uskladitev, lahko pa se socialna partnerja dogovorita za višji dvig. Določbe o avtomatični uskladitvi z inflacijo se v praksi pogosteje uporabljajo na podjetniški ravni.

Višino povračil stroškov v zvezi z delom in druge prejemke določajo posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalcev ali pogodba o zaposlitvi. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov določa najvišje zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, se pravi zneske, ki so davčno razbremenjeni. V primeru izplačila, ki presega z Uredbo določene zneske, pa se od razlike plača dohodnina ter prispevki za socialno varnost. Zneski v Uredbi se niso uskladili že vse od avgusta 2008, ko je Uredba stopila v veljavo. To pomeni, da danes Uredba ne določa več zneskov, ki bi bili primerni in bi zagotavljali ustrezno, neobdavčeno, povračilo stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Reprezentativne sindikalne centrale smo že  14. 3. 2022 na Vlado RS in ministrstvo za delo naslovile pobudo za uskladitev zneskov določenih v Uredbi o povračilu stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, vendar do sedaj ta še ni bila realizirana. (Pripravila strokovna sodelavka za ekonomsko področje, mag. Irena Vidic)

KSS Pergam:

Usklajevanje plač in potnih stroškov (pa tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja, npr. povračilo stroškov za prehrano) j v času visoke stopnje rasti cen precejšen izziv in hkrati nuja, da se prepreči padec kupne moči delavcev, zato se s tem vprašanjem intenzivno ukvarjamo na vseh ravneh.

Kar se tiče usklajevanja plač, kolektivne pogodbe praviloma ne predvidevajo avtomatičnega usklajevanja plač z inflacijo. V KSS PERGAM sicer vodimo letna pogajanja glede kolektivnih pogodb dejavnosti, ki jih sklepamo, pri čemer je ena od osrednjih vsebin teh pogajanj prav usklajevanje plač, ki bi se po našem prepričanju morale usklajevati z inflacijo in delom produktivnosti. Konec lanskega leta smo se tako na ravni dejavnosti uskladili najnižje osnovne plače v treh od štirih kolektivnih pogodb dejavnosti zasebnega sektorja, ki jih sklepamo, v tem tednu pa glede na to, da je bila dejanska inflacija v letu 2021 višja od jeseni napovedane, vodimo pogajanja o uskladitvi še za razliko, prav tako se nadaljujejo pogajanja o uskladitvi plač po kolektivni pogodbi, kjer lani dogovor o uskladitvi ni bil dosežen.

Pogajanja o usklajevanju plač pa potekajo tudi v številnih podjetjih, ki imajo kolektivno pogodbo na ravni podjetja, tudi tam pa je avtomatično usklajevanje plač z inflacijo bolj izjema kot pravilo in je uskladitev plač zato posledica pogajanj v podjetju.

Kar se tiče javnega sektorja smo sindikati zahtevali uskladitev vrednosti plačnih razredov z inflacijo, saj je vrednost nespremenjena že 10 let. Vladna stran zaenkrat pogajanja o tem vprašanju zavrača, zato je to eno pomembnejših odprtih vprašanj, ki čaka na novo vlado.

Kar se tiče povračila stroškov prevoza je situacija nekoliko bolj kompleksna. Kar nekaj kolektivnih pogodb kot primarni način povračila stroškov prevoza na delo in z dela predvideva povračilo stroškov v višji cene javnega prevoza, zato rast cen goriv v tem primeru vpliva na povračilo zgolj posredno in se vrednost avtomatično prilagaja. Večji problem je pri kilometrini, ki je prav tako pogost način povračila stroškov prevoza na delo in z dela.  Glede slednjega prav tako praviloma ni določeno avtomatično usklajevanje zneska kilometrine z inflacijo.

Ponekod je znesek kilometrine določen v nominalnem znesku in tam je ali pa še bo zagotovo prišlo do pobud za spremembo teh zneskov v kolektivnih pogodbah glede na rast cen goriv. Težavo pa predstavlja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki že od leta 2008 določa isti najvišji neobdavčeni znesek kilometrine, ki je z rastjo cen goriv že zdavnaj postal neustrezen. Uredba naj sicer ne bi določala same pravice, določala naj bi zgolj najvišji neobdavčeni znesek, vendar neredko kolektivne pogodbe tudi neposredno odkazujejo na najvišji znesek po omenjeni uredbi, zato bi sprememba omenjene uredbe pomenila tudi spremembo višine kilometrine.

Sindikati smo na vlado in ministrstvo za finance že večkrat podali pobudo za spremembo (dvig) zneskov, ki se že leta niso uskladili z inflacijo, vendar do spremembe zaenkrat še ni prišlo. Sprememba omenjene uredbe je zato glede na cene goriv nedvomno ena naših zahtev do nove vlade. V javnem sektorju se povračilo stroškov prevoza v obliki kilometrine sicer prilagaja ceni bencina, vendar pa bo tudi tu zgornji neobdavčeni znesek začel predstavljati težavo.

Če sklenem, ureditve so različne, se pa tako o usklajevanju plač, kot tudi o usklajevanju potnih stroškov z inflacijo socialni partnerji praviloma pogajamo v kolektivnih pogodbah na različnih ravneh in glede na aktualne zadeve ta pogajanja tudi intenzivno potekajo. Ena večjih težav pa je že omenjena uredba, ki je popolnoma neustrezna, in jo bo nujno morala spremeniti vlada, prav tako se bo morala soočiti z vprašanjem usklajevanja plač z inflacijo v javnem sektorju. (Pripravil Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam)

Gospodarska zbornica Slovenija:

»Glede usklajevanja najnižjih osnovnih plač zaradi inflacije v kolektivnih pogodbenih dejavnosti po letu 2010 večinoma nimamo več določb, ki bi nalagale avtomatično usklajevanje. Taki sta le še dve kolektivni pogodbi dejavnosti. Vse ostale pa imajo klavzulo, da bodo stranke preudarile stanje in vsako leto posebej opredelile možnost uskladitve najnižjih osnovnih plač z aneksi h kolektivni pogodbi Glede povračil stroškov, ki jih opredeljujejo pogodbe, pa je večinoma določeno, da do zneska iz Davčne uredbe ne zapadejo davkom in prispevkom.Davčna uredba se sicer ne usklajuje z inflacijo; ne pomeni pa pravice, ampak znesek izvzema iz davčne obravnave.« (Pripravila Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe GZS.)

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas