RAZLOG PREVISOKA CENA CEPIVA?
Šarec ostro udaril po Janši, Mahnič odgovarja: Če si bivši, si bivši
Slovenija decembra ni naročila cepiva Biontecha in Pfizerja. Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, zakaj.
Odpri galerijo
Janša in Šarec, sedanji in nekdanji premier. FOTO: Jure Eržen, Delo
Slovenija je naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo po proporcialnem sistemu ('pro rata'). Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva Biontecha in Pfizerja ni naročila ničesar, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo, ker decembra lani v drugem krogu nabave cepiva Biontecha in Pfizerja, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar. Le tri države so se tedaj tako odločile, poleg nje še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor. Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago.
Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva Biontecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila sto odstotkov glede na ustrezni delež. V primeru cepiva AstraZenece je naročila 102,6 odstotka glede na pripadajoči delež, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov. Na Danskem je ne primer delež pri cepivu, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.
Po teh razkritjih se je že oglasila slovenska opozicija. Janšev predhodnik Marjan Šarec je premierja po twitterju pozval, naj odstopi. »No, zdaj je vse jasno. Funkcijo ministra za zdravje je opravljal Janez Janša. Bodo spet za vse krivi drugi? Edina rešitev je odstop vlade in nove volitve. Janez Janša pa naj ovadi samega sebe za nesposobnost, če je do drugih tako rigorozen. Nujno potrebujemo DELUJOČO strategijo cepljenja!« je bil oster nekdanji premier.
»Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon doz cepiva BioNTech/Pfizer, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem cepivo AstraZeneca,« pa se je na očitke odzval Janša.
Kasneje je Šarec objavil še izsek iz vladnega poročila, v katerem se Šarcu očita nevestno ravnanj eob začetku epidemije. »V katero kategorijo sodi ravnanje nenaročanja cepiva? Očitno je cepivo Pfizer predrago za državljane. Ali pa gre za željo po podaljševanju epidemije. 3. val je menda blizu,« je še zapisal Šarec. Na ta zapis pa se je ozval državni sekretar za nacionalno varnost v Janševem kabinetu Žan Mahnič. »Marjan Šarec, če si bivši, si bivši. Imel si priložnost, zdaj pa bodi tiho,« mu je zabrusil.
Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po proporcionalnem sistemu. Gre za 1.893.585 odmerkov, še kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da se jeseni Slovenija ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva.
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov.
Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.
»Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je potrebno poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila,« so poudarili ministrstvu.
Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiv, če jih druge države članice ne bodo želele, so še sporočili z ministrstva za zdravje.
Evropska komisija je novembra lani v okviru prve pogodbe z BioNTechom in Pfizerjem za povezavo zagotovila 200 milijonov odmerkov cepiva ter opcijskih dodatnih 100 milijonov odmerkov, ki bi jih proizvajalec dobavil, ko bi cepivo odobrili. Evropska komisija se je 15. decembra odločila za nakup teh opcijskih 100 milijonov odmerkov, poleg tega je v januarju predlagala še nakup dodatnih 200 milijonov odmerkov skupaj z novimi opcijskimi 100 milijoni odmerkov, ki pa bi jih lahko države članice donirale revnejšim državam ali drugim evropskim državam, pojasnjujejo v Bruslju.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes na Dunaju gostil sestanek o enakem dostopu vseh članic EU do cepiv, potem ko je šest voditeljev, poleg njega še slovenski premier Janez Janša ter premierji Češke, Hrvaške, Bolgarije in Latvije, minuli petek v skupnem pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.
Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in proporcionalnega načela. V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami število prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice. Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU.
V komisiji izpostavljajo tudi, da se vse pogodbe sklepajo skupaj z državami članicami ter da gre pri evropski strategiji o cepivih in pogajanjih, ki sledijo, za skupno ukrepanje komisije in držav članic.
Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo, ker decembra lani v drugem krogu nabave cepiva Biontecha in Pfizerja, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar. Le tri države so se tedaj tako odločile, poleg nje še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor. Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago.
Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva Biontecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila sto odstotkov glede na ustrezni delež. V primeru cepiva AstraZenece je naročila 102,6 odstotka glede na pripadajoči delež, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov. Na Danskem je ne primer delež pri cepivu, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.
Šarec: Edina rešitev so nove volitve
Po teh razkritjih se je že oglasila slovenska opozicija. Janšev predhodnik Marjan Šarec je premierja po twitterju pozval, naj odstopi. »No, zdaj je vse jasno. Funkcijo ministra za zdravje je opravljal Janez Janša. Bodo spet za vse krivi drugi? Edina rešitev je odstop vlade in nove volitve. Janez Janša pa naj ovadi samega sebe za nesposobnost, če je do drugih tako rigorozen. Nujno potrebujemo DELUJOČO strategijo cepljenja!« je bil oster nekdanji premier.
»Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon doz cepiva BioNTech/Pfizer, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem cepivo AstraZeneca,« pa se je na očitke odzval Janša.
Kasneje je Šarec objavil še izsek iz vladnega poročila, v katerem se Šarcu očita nevestno ravnanj eob začetku epidemije. »V katero kategorijo sodi ravnanje nenaročanja cepiva? Očitno je cepivo Pfizer predrago za državljane. Ali pa gre za željo po podaljševanju epidemije. 3. val je menda blizu,« je še zapisal Šarec. Na ta zapis pa se je ozval državni sekretar za nacionalno varnost v Janševem kabinetu Žan Mahnič. »Marjan Šarec, če si bivši, si bivši. Imel si priložnost, zdaj pa bodi tiho,« mu je zabrusil.
Slovenija je za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu 'pro rata'. FOTO: Gettyimages
Ministrstvo: Računali smo na AstraZeneco
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da se jeseni Slovenija ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva.
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov.
Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.
»Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je potrebno poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila,« so poudarili ministrstvu.
Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiv, če jih druge države članice ne bodo želele, so še sporočili z ministrstva za zdravje.
Evropska komisija je novembra lani v okviru prve pogodbe z BioNTechom in Pfizerjem za povezavo zagotovila 200 milijonov odmerkov cepiva ter opcijskih dodatnih 100 milijonov odmerkov, ki bi jih proizvajalec dobavil, ko bi cepivo odobrili. Evropska komisija se je 15. decembra odločila za nakup teh opcijskih 100 milijonov odmerkov, poleg tega je v januarju predlagala še nakup dodatnih 200 milijonov odmerkov skupaj z novimi opcijskimi 100 milijoni odmerkov, ki pa bi jih lahko države članice donirale revnejšim državam ali drugim evropskim državam, pojasnjujejo v Bruslju.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes na Dunaju gostil sestanek o enakem dostopu vseh članic EU do cepiv, potem ko je šest voditeljev, poleg njega še slovenski premier Janez Janša ter premierji Češke, Hrvaške, Bolgarije in Latvije, minuli petek v skupnem pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.
Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in proporcionalnega načela. V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami število prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice. Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU.
V komisiji izpostavljajo tudi, da se vse pogodbe sklepajo skupaj z državami članicami ter da gre pri evropski strategiji o cepivih in pogajanjih, ki sledijo, za skupno ukrepanje komisije in držav članic.
