Sankanje s Tromeje
Rateče so tista najbolj zahodna gorenjska vas, ki je še v Sloveniji. Gorenjska se sicer nadaljuje še naprej, a to je že v Italiji in dežela tja do Trbiža je tisti del Gorenjske, ki smo jo izgubili po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo. V Ratečah zavijemo mimo cerkve in se ustavimo na osrednjem trgu.
Nasproti gostilne Žerjav je še en ostanek minulih časov. Še v 60. letih prejšnjega stoletja je z Jesenic prek Kranjske Gore in naprej v Italijo vodila železnica, nato so jo zaradi nerentabilnosti ukinili. Sredi vasi nanjo še vedno spominja vodni rezervoar z več sto kubičnimi metri prostornine, v kateri se je zbirala voda za napajanje parnih lokomotiv. S trga zavijemo proti severu in po nekaj sto metrih se cesta konča. Od tu naprej je treba čez potok po poti navzgor v pobočje in po kakih desetih minutah hoje se priključimo na gozdno cesto, ki prav tako vodi iz vasi, le da precej naokoli. Po bližnjici smo hitro spet na cesti, ki pelje proti Domu na Tromeji na višini 1145 metrov. Po približno uri hoda in tristo višinski metrih vzpona se odcepi po krajšem klančku navzdol in po nekaj minutah prispemo na jaso, kjer je planinski dom. Pogled proti jugu zajame celotne Julijske Alpe.
Nadaljujemo na vrh Peč z višino 1508, ki je na sami tromeji, do vrha potrebujemo kako uro. Gozdna pot je stisnjena med Avstrijo in Italijo, zato so nekdanje oblasti zaradi prebežnikov posekale kar celotno pobočje. Na vrhu sta manjša lovska koča in oddajnik, na drugi strani pobočja pa presenečenje, saj je tam precej veliko smučišče s še eno kočo, tokrat avstrijsko Dreieckehütte.
Prejšnja oblast je zaradi prebežnikov posekala celotno pobočje.
Spust s sanmi je pravi užitek. Najbolje je začeti kak kilometer višje od našega Doma na Tromeji, tik preden se cesta poravna. Gozdna cesta se zlagoma spušča in za pot, ki smo jo v klanec premagali v dobri uri hoda, s sanmi potrebujemo le nekaj minut. Na točki, kjer smo se na poti v klanec priključili na cesto, imamo dve možnosti: ali gremo peš po stezi ali pa še naprej naokoli po cesti do vasi. Sankanje je na tej točki bolj ali manj končano, saj se cesta le počasi spušča.
