Sadovnjak ne da le sadeža, temveč tudi življenje

Zadnji petek v aprilu je po Evropi potekal 2. dan travniških sadovnjakov. Z njim se je Slovenija na pobudo biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije že lani pridružila pobudi delovne skupine za ohranitev travniških sadovnjakov iz Avstrije (ARGE Streuobst). V delovno skupino so se povezale vse organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev travniških sadovnjakov v Sloveniji. Z dnevom poudarjajo pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in širši družbeni pomen, ki ga ima sadno drevje v evropskem prostoru. Kot poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, travniški sadovnjaki predstavljajo identiteto slovenskega podeželja, ustvarjajo mozaično podobo krajine, so značilen element kulturne pokrajine v Sloveniji in dragoceni elementi biotske pestrosti.

Domovanje za ptice

Travniški sadovnjaki imajo zaradi tradicionalne, do narave prijazne rabe zelo pomembno vlogo kot življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. V posameznih drevesih domuje, gnezdi in se prehranjuje več kot 3000 različnih živalskih vrst. So pomemben prostor za gnezdilke dupel, kot sta veliki detel in zelena žolna, ter druge ptice. Tako z njihovim vzdrževanjem kot tudi obnovo prispevamo k ohranjanju življenjskega prostora ptic, med katerimi jih je sedem vključenih na seznam vrst Nature 2000: smrdokavra, veliki skovik, pivka, vijeglavka, pogorelček, rjavi srakoper in črnočeli srakoper.

Vzdrževanje je še kako pomembno.

Posamezna drevesa v visokodebelnem sadovnjaku pa niso pomembna samo z vidika ohranjanja populacij ptic, temveč tudi za lišaje in mahove. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri selitvi živali v prostoru, saj so povezovalni element v pokrajini med gozdovi, travniki in naselji. Izginjanje visokodebelnih dreves pomeni izgubo tradicionalne podobe kulturne krajine, sortne pestrosti in močan upad številčnosti populacij rastlinskih in živalskih vrst. Za te sadovnjake so značilne dvonamenska raba (paša ali košnja travnatih površin ob istočasni pridelavi sadja), pestrost sadnih vrst in sort ter strukturna raznolikost. Ker v njih praviloma prevladujejo stare sorte sadnega drevja (na primer bobovec, carjevič, krivopecelj in druge), prispevajo tudi k ohranjanju kmetijske biotske pestrosti in genske raznolikosti.

Tako so šli v akcijo

Pri nas jih je največ na Kozjanskem, Goričkem, v Halozah, Zaplani ... Še preden je prišla pobuda iz Nemčije, Avstrije, Švice, Luksemburga in Združenega kraljestva, so na Goričkem takoj po ustanovitvi Krajinskega parka Goričko snovali ideje in projekte za njihovo ohranjanje.

»Svet nizkega panonskega gričevja je kot nalašč za visokorasla sadna drevesa, ki ne dajejo samo sadežev, temveč tudi senco na hišnem vrtu, razbijajo moč vetra, dajejo kisik, zavetje pticam in dupla za gnezdenje, na redko košenem travniku pod drevesi rastejo redke in ogrožene rastline. Vse to je prisotno, samo če v travniških sadovnjakih ne uporabljajo pesticidov in herbicidov, zato ker so blizu človekovega doma, saj si nihče ne želi živeti v zastrupljenem okolju. Travniški sadovnjaki z visokimi sadnimi drevesi so v evropskem prostoru vse bolj prepoznani kot pomembni, raznoživi ali biotsko raznovrstni življenjski prostori, ki jih pobudniki praznovanja današnjega dne želijo uvrstiti na svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine pod okriljem Unesca,« poudarjajo v Krajinskem parku Goričko, kjer so 2. evropski dan travniških sadovnjakov počastili z organizacijo srečanja skupine prejemnikov 1600 sadnih dreves, ki so bila zasajena s sredstvi EU.

Sadno drevje ima precej pozitivnih učinkov na naravo.

Strokovnjaki so ob tem pokazali rez mladih dreves, ki jim je treba oblikovati krošnjo, in rez polzajedalske bele omele na starem drevesu, da bo to čim dlje živelo. In imelo še naprej tako pozitiven vpliv na naravo in s tem tudi na človeka.